Shutterstock

Vročina ni več le neprijetnost, temveč resno zdravstveno tveganje, za katero bomo morali najti konkretne rešitve. Vročinski valovi so ena največjih naravnih groženj zdravju Evropejcev in zaradi podnebnih sprememb bomo ogroženi čedalje bolj. Povzročajo toplotne udare, dehidracijo, poslabšanje kroničnih bolezni srca, pljuč in ledvic, psihične motnje in tudi smrt.

Dejstvo, ki bo močno vplivalo na umrljivost in obolevnost v času vročinskih valov v Evropi, je, da se prebivalstvo v tej regiji stara, predvsem v velikih mestih, pravijo na NIJZ. Tudi za Slovenijo demografski izračuni kažejo, da bo do leta 2060 v Sloveniji 35 odstotkov prebivalcev starih več kot 65 let, obenem pa število kroničnih nenalezljivih bolezni v starosti v Sloveniji narašča. Med strokovnjaki sicer teče debata, ali bodo vplivi vročinskih valov s časom močnejši ali pa se bodo ustalili in morda celo zmanjšali. Ljudje pa se strinjajo – vročina postaja neznosna. Brez klime je življenje vsaj v mestih že skorajda nemogoče. Vročinski valovi se pojavljajo pogosteje, trajajo dlje in segajo v bolj severne predele, vse do Nemčije, Nizozemske in celo Skandinavije, terjajo pa deset tisoče življenj na leto. Leta 2022 naj bi po raziskavi The Lancet Planetary Health vročini podleglo kar 61.000 Evropejcev. Po projekcijah Evropske agencije za okolje (EEA) pa bo število smrti do leta 2050 naraslo za 30–50 odstotkov, če se novim razmeram ne bomo pravočasno prilagodili in uvedli konkretnih ukrepov na državni ravni.  

Hladne sobe, zastonj bazeni

V državah Evropske unije se države vedno bolj sistematično odzivajo na nevarnost vročinskih valov. Poleg ozaveščanja in obveščanja prebivalcev imajo marsikje že zelo konkretne rešitve za dneve, ko vročina ogroža zdravje. Enega najrazvitejših sistemov ima Francija. Po hudi vročini leta 2003 je uvedla nacionalni »Plan Canicule«, ki vključuje opozorila po medijih, sezname ranljivih oseb, ki jih spremljajo lokalne oblasti, in vzpostavitev tako imenovanih hladnih sob. To so kraji, kamor se ljudje lahko zatečejo pred visokimi temperaturami, se ohladijo, spočijejo in napijejo sveže vode. V številnih mestih, vključno s Parizom, so javne knjižnice, muzeji in nakupovalna središča označeni kot »refuges climatiques« (podnebna zatočišča).

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 28, 15. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana