Zgodbe
Prisrčno preprosti, preprosto prisrčni
Lahko vam zagotovimo, da je film Gajin svet 2 več kot upravičil pričakovanja po precej uspešnem prvem delu izpred štirih let! Krasno bi bilo, če bi ga videli najmanj vsi osnovno- in srednješolci ter njihovi starši, saj med drugim zabavno, prijetno in poučno opozori na pasti sodobnega časa in tehnologije, vdore v družbena omrežja, boj proti grabežljivosti, uspeh za vsako ceno, kapitalistično bogatenje, dragocenost srčnega prijateljstva, složnosti in sodelovanja. Predstavljamo vam tri igralce, ki so imenitno upodobili mlade junake. Uma Štader je Gaja, Neža Smolinsky njena sestra Tea, Enej Černe Berčič pa Gajin najboljši prijatelj Matic.
Nekateri stiki otrok s starši v zaporu se ne bi smeli zgoditi
Laična javnost ne more doumeti, kako je mogoče, da otrokom, ki so zaradi brutalnih dejanj enega od staršev ostali sirote, strokovnjaki svetujejo stike z njim. Komu koristijo in ali so nujni? O tem smo se pogovarjali z Urško Tropenauer, psihologinjo v mariborskem zaporu, ki ima več kot deset let izkušenj z zaporniki, storilci tudi izjemno hudih kaznivih dejanj.
Med poukom se lahko počim na kavč!
Si predstavljate, da bi, ko ste hodili v šolo, vstopili v učilnico, kjer bi vas pričakali kavč, gugalnik, vrtljivi stoli, skratka prijetno, toplo vzdušje, kot da bi prišli v domačo dnevno sobo? Kaj takšnega se nam zdi znanstvena fantastika samo do trenutka, ko nekdo pokaže, da je izvedljivo. To je storila Ana Cerar, profesorica za zgodovino in družboslovje na Elektro in računalniški šoli, ki deluje v okviru Šolskega centra Velenje. Dijake je pred dnevi pozdravila v novi, povsem drugačni učilnici, za katero je bil potreben minimalen denarni vložek.
Pujsi so bili bolj umirjeni in zdravi
Na kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah pri Žalcu so tri leta krškopoljske prašiče namesto s koruzo, ki jo je v vročih in sušnih poletjih čedalje težje pridelati, poskusno dodatno krmili z industrijsko konopljo. To se je izkazalo za dobro prakso, vredno posnemanja, saj so bili po taki krmi prašiči bolj umirjeni in zdravi, njihovo meso pa okusnejše.
Gremo v sol!
»Mama si je želela na soline,« je povedala Urška. Deklica živih oči in hitrih misli je ena mlajših v desetčlanski družini De Faveri iz Pobegov pri Kopru. Od konca junija so želi sol na Sečoveljskih solinah. Dan za dnem so se vračali na najeti solni polji, tako kot je pred njimi prihajal Tanjin oče, nono njenih in Denisovih otrok, Adrijan Čeligo iz Svetega Petra. Tri desetletja je vsako poletje najprej obdelal njive, nato pa šel v Sečovlje žet belo zlato. »Prav je, da izkusimo, kaj je delal tast,« je odločitev družine strnil Denis. »To je priložnost za spoznavanje vsakdanjega dela prednikov. Ugotovili smo, da je garanje.«
Mnogi umori se začnejo z zalezovanjem
Bivši partnerki večkrat grozil s smrtjo, napoved tudi uresničil. Streljal z avtomatsko puško in ubil 20-letnika, motiv ljubosumje. Ženo polil z bencinom in zažgal. Pred očmi štiriletnega sina ubil partnerko, taščo in tasta. Ustrelil partnerko ter nato sodil še sebi. 22-letnico porezal po obrazu, ji odsekal palec in jo večkrat zabodel. Vse to so naslovi, ki smo jih v črni kroniki brali zadnji dve leti. Je nasilja s tragičnim koncem čedalje več? Postajajo poskusi in umori bolj brutalni in krvavi?
Kakšni smo Slovenci v postelji? Seksamo premalo ali preveč?
Ne samo njeno neobičajno ime, cela njena pojava, smeh in energičnost dajejo vedeti, da pred mano stoji nenavadna ženska. Presekala je vzorce, ki so jo omejevali v zasebnem, zlasti pa v kariernem življenju. V Slovenijo se je priselila pred dvajsetimi leti, danes je mati dveh odraslih sinov, vodja oddelka za interno medicino v slovenjgraški bolnišnici in ena redkih specialistk za spolno medicino pri nas. Po njenih izkušnjah se Slovenci o spolnosti težko pogovarjamo, statistika celo kaže, da ima pri nas spolne težave 52 odstotkov moških in 63 odstotkov žensk.
Srčni fantje za najžlahtnejša odličja
Kljub vsesplošni evforiji, ko so Stožice pretekli torek ponorele, se premalo zavedamo, kakšne zgodovinske uspehe dosegajo naši odbojkarji. Sploh v svetovnem merilu je v odbojki veliko večja konkurenca kot, denimo, v nogometu, kjer se vrti veliko več denarja. Izbrskali smo nekaj zanimivosti o naših odbojkarskih šampionih – kdo so, od kod prihajajo, kako se razumejo in kako preživljajo dneve med svetovnim prvenstvom.
Diagnoza: pošast
V psihiatriji ta diagnoza ne obstaja, nikoli ni. Človek, o katerem teče beseda, nima, kolikor je znano, nobene psihiatrične diagnoze, ampak ljudje, ki spremljajo sodni proces, ki že več mesecev teče proti njemu, pravijo, da je prav to, pošast. Ker kako pa lahko še rečeš človeku, ki dela to, kar naj bi po izpovedih njegovih žrtev počel on? Kolega, ki že več kot dve desetletji pokriva najrazvpitejše sodne primere, pravi, da česa podobnega še ni srečal. Druga kolegica prizadeto šepne, da ob poslušanju pričevanj žrtev včasih ne more ustaviti solz ...
S spolno vzgojo bi morali resno začeti čim prej
Dr. Gabrijela Simetinger, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom in medicinska seksologinja, opozarja na mite in napačna prepričanja, povezane s spolnostjo, ter posledice, ki psihično in fizično bremenijo marsikatero žensko. Da bi dosegli pravilen in zdrav odnos do spolnosti, opozarja, je nujna spolna vzgoja, ki je mnogo več, kot si predstavljajo starši, učitelji, duhovniki, celo zdravniki.
Vrnitev v stvarnost
Družbena omrežja že dolgo slovijo kot kraj za deljenje zgolj dobrih plati življenja. Toda ni bilo vedno tako; približno petnajst let nazaj, ko se je Facebook pri nas šele uveljavljal, smo pisali vsakdanje, celo bedaste zgodbe. Objavljali smo nepomembne, včasih meglene slike dolgočasnih stvari, na primer svojega napol pojedenega kosila. Francoska aplikacija BeReal, ki je sredi avgusta postala najbolj priljubljena brezplačna aplikacija med uporabniki iPhona v ZDA, uporabnike poskuša povleči nazaj v vsakdanjost in nedolžnost začetkov družbenih omrežij.
Ledvica za vsakogar
Raziskovalci univerze v Cambridgeu so iznašli način, kako ljudem, ki morajo dolgo čakati na podarjeno ledvico, hitreje najti primeren organ – podarjeni ledvici, ki se ne ujema s potencialnim prejemnikom, spremenijo krvno skupino in s tem zmanjšajo nevarnost, da bi jo telo prejemnika zavrnilo. Ampak ... Vedno se potem pojavi kakšen ampak.
Ustavi tisti, ki ima dobro srce!
Nekdanji kanalski župan, triinšestdesetletni Miran Ipavec, je slovenska avtoštoparska legenda. Z dvignjenim palcem potuje po Evropi že osemintrideset let. Do zdaj ima za seboj 517.500 kilometrov, do 14. septembra pa jih namerava zbrati 520.000, kar je toliko, kot bi trinajstkrat obkrožil svet. Čeprav je mislil štoparsko kariero že končati, mu duša tega ne dovoli, saj je po vsem tem času to postalo del njegovega življenja. In kako je štopati v teh čudnih časih? Da bi izvedela, sem šla z njim na štop.
Nevarne droge za posilstvo
Nedavna afera Smodej je mnogim odprla oči in nagnala strah v kosti, da se zloraba z GHB-jem oziroma tako imenovano drogo za posilstvo, ki lahko pusti hude psihične in fizične posledice, ne bi zgodila našim hčeram oziroma sinovom. Raziskali smo, ali lahko pravočasno ugotovimo, da nam je nekdo podtaknil drogo v pijačo, in kako se zaščitimo, ko opazimo prve znake omame.
Sledite svoji psihiatrinji. Če jo najdete.
Tole je zgodba, kot jo pripoveduje človek, ki ima, kot pravi, »črni pas v zenovski zafrkanciji«. Ampak je v resnici zelo bridka. Govori o tem, kako država, ki ima polna usta skrbi za duševno zdravje, v resnici za to naredi veliko premalo. Če ste že kdaj poskušali poiskati pomoč psihiatra, vam bo opis tega križevega pota bržkone zvenel precej znano.
Skrivnost zdravega in dolgega življenja
Jelena Dimitrijević, certificirana nutricionistka in svetovalka za zdravo življenje, ima odlično osebno izkušnjo s prekinitvenim postom. Najprej se je v dnevu postila 16 ur, potem prešla na vsakodnevni 12-urni suhi post, občasno pa postni čas podaljša ter prilagaja počutju in letnim časom. Zanj se je odločila zaradi številnih blagodejnih učinkov na telo. Pojasnila nam je, kako na tak jedilnik uvrsti čim več polnovrednih rastlinskih živil, da je kar najboljša popotnica za zdravo življenje.
Poklic: morska deklica
Kadar jo vprašajo, kaj je po poklicu, Karin Heuffel odgovarja, morska deklica. Kar ljudi – povsem razumljivo – včasih malce zbega. In je oni dan nekoga odgovor tako presenetil, da je hotel še malo preveriti, kaj, je vprašal, a živa? Oh, pa še kako.
Življenje kot v telenoveli
Svetlolasa Rebeka Kosmač se je pred dobrim desetletjem potegovala za miss športa, nato se je nekaj časa udinjala na modnih brveh in pokazala svoje čare v moški reviji. A želela si je več in se odpravila na igralsko šolo v New York, od tam pa na obisk k prijateljici v Mehiko. Ko je tam srečala postavnega Edgarja, se je preselila. Začela si je graditi kariero modne oblikovalke in voditeljice. Na njene usnjene jopiče in večerne obleke prisegajo številni najbolj znani mehiški zvezdniki, vabijo jo na glamurozne zabave, modne revije ... »Živim kot v mehiški telenoveli,« se smeji mama dveh sinov, ki smo jo ujeli med obiskom v Sloveniji.
Srca si zapomnijo
Se spominjate, kje ste bili, ko ste izvedeli za smrt princese Diane? Meni je ostalo v spominu predvsem zaradi bizarne izbire besed, ki so mi sporočile njeno smrt. Enaintridesetega avgusta 1997 je bila nedelja, ravno sem se, ne prav zgodaj, skotalila iz postelje, ko je pozvonil stacionarni telefon. Bil je moj šef, urednik tednika, pri katerem sem bila tedaj zaposlena. Ne spomnim se, da bi me že kdaj klical domov in zagotovo ne na nedeljo. A si slišala, je rekel vznemirjeno. Nič nisem slišala, nedelja je, vse novice lahko mirno počakajo do večernega Dnevnika. Kaj pa, sem rekla. »Diana je škripnila,« je slovesno oznanil.
V postelji z malim vampirjem
»Znorela bom, vsem v družini se že meša!« je bilo slišati na drugi strani telefona. Pa sem znanko samo povprašala, kako je. V pričujoči zgodbi jo bom poimenovala Roza. Vzrok njenega obupa je majhna, od enega do sedem milimetrov velika rumenorjava žuželka ovalne oblike in izbuljenih oči. Posteljna stenica.
Ne hranite denarja v bančnih nogavicah
Letošnje leto se grdo poigrava z nami, zaradi covida, suše in vojne se vse draži, prihodnost je negotova, grozi nam še hujša rast cen, ki bo mnoge potisnila na rob preživetja, inflacija pa nažira prihranke tistim, ki jih sploh imajo. Kaj storiti, da bomo lažje (pre)živeli? O nujnih rešitvah za Slovenijo smo povprašali doktorja ekonomije in podjetništva, prof. dr. Maksa Tajnikarja z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil vrsto let njen dekan, je pa tudi nekdanji minister za malo gospodarstvo in gospodarstvo ter avtor številnih poučnih knjig.
Marilyn ne pustijo umreti
Za nekatere je smrt lahko tudi dobra karierna poteza, so nekje zapisali. Kar zagotovo drži pri Marilyn Monroe – če bi bila še živa, bi imela 96 let in bi bila najverjetneje samo še ena od tistih igralk, ki so že pred desetletji odcvetele in se potihoma ritensko umaknile v pozabo, Marilyn pa je, ko je pri šestintridesetih, ko se je njena pot šele komaj zaznavno začela obračati navzdol, z »verjetnim samomorom«, kot je presodil mrliški oglednik, odšla čez mavrico in stopila v legendo. In je tako šest desetletij pozneje še kako prisotna. Skoraj živa, tako rekoč.
Življenje je čedalje bolj neusmiljeno
Za mnoge milenijce in pripadnike generacije Z je obiskovanje psihologa nekaj običajnega. Več kot polovica mojih prijateljev, vključno z mano, je psihologa že obiskala, nekateri pa to še nameravajo. Tega drug pred drugim ne skrivamo, marsikdo pa terapijo raje zamolči staršem in zlasti starim staršem, ki tega nemalokrat ne razumejo oziroma se jim to zdi sramotno. Mladi se k psihologom ne zatekamo, ker smo občutljivejši od starejših generacij ali ker imamo preveč denarja, temveč zato, ker so okoliščine, v katerih živimo, drugačne od tistih, v katerih so odrasli in si ustvarili družino naši starši ter stari starši.
Jo bomo spili do zadnje kaplje?
Že vrabci čivkajo, da je v slovenski Istri pitne vode premalo. Letos, ko imamo v Evropi eno najbolj suhih poletij, je najhuje doslej. Poglavitni vodni vir – reka Rižana s podzemnimi viri – je izžet. Vodo za prebivalce, turiste in gospodarstvo iz reke Unice na Koprsko s cisternami vsak dan sproti dovažajo vojska, gasilci in civilna zaščita. Tako dopolnijo količine, dostavljene s Krasa in uvožene iz hrvaške Istre. Redke skrbi dobrobit reke, katere struga presiha, ker smo ljudje vodo izčrpali zase. V nekem trenutku je istrsko vodovodno podjetje napovedalo, da bo, če bo treba, najprej izključilo črpalko, ki vodo – biološki minimum – prečrpava v strugo. Če in ko se to zgodi, bo očem najbolj viden pogin rib. Posledice prve izsušitve reke, ki jo bo povzročil človek, pa bomo spoznavali s časom.
»S svojim molkom sem ščitila zlikovca!«
To si očita novinarska kolegica Katarina Keček, tudi naša kolumnistka, nekaj dni po tistem, ko ga je nehala ščititi in je svojo petindvajset let staro zgodbo o spolnem napadu Slavka Kmetiča javno objavila. Ker je o takih stvareh treba govoriti, pravi.