Slovenske matere, združimo se!

Po nekajletnem pestovanju ideje in številnih razpravah bo dr. Valerija Korošec, sociologinja, strokovnjakinja za univerzalni temeljni dohodek, zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj RS, ustanovila Sindikat mater Slovenije. Čas je, da materinjenje priznamo kot delo, iz katerega izhajajo pravice, pa tudi poklicne bolezni – nosečnost in porod marsikatero žensko trajno poškodujeta in ji močno poslabšata kakovost življenja. Predvsem pa bodo združene matere lahko povedale tudi to: ne pustimo, da so otroci kanonfuter za psihopate na oblasti.

Ples za počasno staranje

Na Rakeku deluje plesna skupina, ki se prav nič ne ozira na leta. »Ni pomembno, koliko si star in ali si že kdaj plesal, pomembno je, kako se pri tem počutiš, učimo pa se tako ali tako vse življenje,« pravijo plesalke. Enajst jih je, starih od dvainšestdeset do osemdeset let, ki z gibčnostjo, glasbo in dobro voljo prehitevajo starost. Ta ostaja vedno malo za njimi. S plesom si nahranijo dušo in telo. Vsaka med njimi je izjemno zaposlena še z različnimi drugimi dejavnostmi, ki so si jih vedno želele početi, pa nikoli prej niso imele časa zanje. Čeprav ga tudi zdaj nimajo, se smejijo.

Modrčkanje za zahtevnejše

Imate priročen koledar? Držite svinčnik? Pripravite se, bomo obkroževali – saj vendar ne gre, da bi po nemarnem izpustili velik praznik: 13. oktobra, vsakega 13. oktobra, slavimo dan brez modrca.

Odidem, ko jaz hočem

Ella in John, junaka istoimenskega filma, sta starejši ameriški par. Ona ima raka, on demenco, pred njima ni več veliko lepih trenutkov. In ker se tega zavedata – no, vsaj ona – lepega dne sedeta v svoj stari avtodom, imenovan Leisure Seeker (ki je dal filmu izvirni naslov), in se, ne da bi svojima odraslima otrokoma kaj povedala, odpeljeta proti jugu. Dedek in babica se odpeljeta v sončni zahod, tako rekoč, saj se s tega potovanja ne bosta nikoli vrnila. Grenko-sladka drama o tem, kako oditi z dostojanstvom in pod svojimi pogoji. Ampak to je film, kako pa je v resničnem življenju? Hujše.

Pozabljeni od boga in države

Ko v občini Osilnica udari voda, udari iz vseh smeri. Z neba, iz Kolpe, izpod zemlje in s hribov nad zaselki. A takih poplav, kot so jih doživeli septembra, ni bilo že 40 let. Voda je rušila bregove, zasipala polja s peskom in vejevjem, spodjedala ceste ter zalivala hiše. Štirinajst dni po prvi poplavi je prišla še druga in uničila vse, kar so za silo sanirali.

Takega delovnega mesta ne privoščim niti svojemu sovražniku

»Nič takega nisem dosegla v življenju, sem pa vseeno človek, ki je nekaj naredil – preživel. Če bi želela izvedeti kaj več o delu v fabriki v današnjem času, zaradi katerega sem na bolniški, rada povem. Nimam družine, zato me ni strah,« se je name obrnila znanka, zaščitili smo jo z izmišljenim imenom Romana, drugo pa z imenom Tamara. Kakšno je življenje navadne delavke v Sloveniji leta 2022? Sramotna plača, psihično maltretiranje in za zdravje slabi delovni pogoji.

Jurčki skačejo v košare

Sodeč po fotografijah na družbenih omrežjih in pogovorih z ljudmi smo letos priča neverjetni gobarski sezoni. Očitno so se sestavili idealni pogoji in jurčki ljudem – tudi takim, ki pred tem nikoli niso gobarili –dobesedno skačejo v košare. Ne razveseljujejo le brbončic, so tudi prava paša za oči!

Vse, česar niste vedeli o predsedniških kandidatih

PODNASLOV: ... pa si niste upali vprašati Seveda se predsedniški kandidati želijo v predvolilnih srečanjih pokazati volivcem v čim boljši luči, všečni, brez napak in lepo vzgojeni. Mi pa smo neskončno radovednejši in smo pokukali še kam drugam. Zanimale so nas druge stvari, tudi to, kako krvavi so pod kožo. Predstavljamo vam prvo četverico, naslednji teden pa še trojico tistih, ki so se podali v tekmo za predsedniški položaj.

8 revolucionarnih dosežkov

Nove tehnike in ultra zmogljivi računalniki, ki jim pomaga še umetna inteligenca, so prinesli nova znanja in uvide ter omogočili bliskovit napredek na številnih področjih medicine. Če bo ta napredovala s takšnim tempom – pa seveda, če ji bo namenjeno dovolj sredstev – se zna zgoditi, da si bomo že v obdobju desetih letih komaj še predstavljali, kako okorno smo se včasih zdravili. Med najpomembnejše preskoke v medicini zagotovo sodijo tudi spodnji.

Vredno se je bojevati do zadnjega

Epilepsija je ena od najpogostejših nevroloških bolezni. Za njo trpi en odstotek prebivalstva – ocenjujejo, da je pri nas približno 20.000 bolnikov z epilepsijo. Pojavi se v katerem koli starostnem obdobju, pogostost pri moških in ženskah je enaka, najpogosteje pa zbolijo mladi, pri več kot polovici se razvije pred 18. letom. Tako je bilo tudi pri Tanji Poljšak iz Zagrada pri Škocjanu. Stara je bila 12 let, ko so ji postavili diagnozo. »Začelo se je z nemirnim spanjem, ponoči sem se premetavala in brcala. Potem so se napadi začeli pojavljati tudi čez dan. Telo me ni ubogalo. Bilo je, kot da me neka močna sila vleče nazaj, na tla. Spomnim se, da sem to vedno hotela prikriti. Na začetku mi je tudi uspevalo, včasih me je kdo vprašal, kaj mi je, in vedno sem našla izgovor,« se spominja Tanja.

Iščemo najlepšo naslovnico

Dobrodošli v ringu!

Postrojeni po abecednem vrstnem redu, z omikano držo, z izbranim do pretežno sočnim besednjakom, nobene brce pod pasom ni bilo, tu in tam kakšna puščica, ampak še ta bolj mile sorte – tako je minilo prvo soočenje predsedniških kandidatk in kandidatov v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Občinstvo, ki zaradi časovne stiske ni bilo pripuščeno k zastavljanju vprašanj, si je v eni uri in pol pogosto ogrelo dlani in posamezne odgovore nagradilo z glasnim bravo ali pa s protestnim godrnjanjem.

Ne samo Ukrajino, uničiti bi morali vso Evropo!

Rusija in njeni ljudje so vedno bili nekaj posebnega. Preštevilčni, da bi posamezno življenje kaj dosti pomenilo, preveliki, da ne bi bili pomembni v svetovnem merilu, a premalo gospodarsko uspešni, da bi se želeli zgledovati po njih. Po padcu Sovjetske zveze je že kazalo, da se bo ruski človek znebil stoletnega jarma nebrzdane in zlorabljane oblasti, ki so si jo nad njim privoščili tako cesarji kot tovariši. A potem je prišel Putin in tistega nekaj napredka v osebni svobodi in spoštovanju človekovih pravic se je sesulo v prah. Od napada na Ukrajino se Rusi delijo le še na dve skupini – domoljube in notranje sovražnike. Tistim, ki mislijo drugače, ostane izbira – lahko molčijo in kimajo ali bežijo.

Vreme, kot ga še ni bilo

Letos je vreme res polno vremenskih ekstremov. Od poletnih izjemno visokih temperatur, dolgih vročinskih valov, hude suše, toče, pomanjkanja pitne vode do zgodnjejesenskega obilnega deževja in poplavljanja. Letošnje vreme je celo ekstremnejše kot prejšnja leta, takega še ni bilo! Tako pravijo strokovnjaki, ki smo jih povprašali o tem terkaj nas še čaka jeseni in pozimi. Oktobra bo najbrž še kakšno babje poletje, zima pa bo najverjetneje toplejša in mokra. Po starem ljudskem vremenskem izročilu pa naj bi bila mrzla in zasnežena.

Terapija ljubezni je močna, a ni dovolj

Mia Plejnšek iz občine Sveti Tomaž (pri Ormožu) je živahna 13-mesečna deklica, ki je na presenečenje zdravnikov pred dvema tednoma shodila. Rodila se je z zelo redko boleznijo in pri njenem porodu je bilo prisotnih 12 zdravnikov – predvsem zato, da bi si jo ogledali. V Sloveniji je edina s tako diagnozo – limfangion in hemangiom. Na levi strani ima veliko tvorbo, ki ji jo zaradi srčka ne morejo odstraniti z lepotno operacijo, na levi rokici pa sta prstka zraščena skupaj. Edina strokovnjakinja za tovrstno bolezen je v bruseljski bolnišnici, ki je edino upanje za Mio. Ker so stroški za potovanje in bivanje tam izredno visoki, se družina Plejnšek obrača k ljudem po pomoč.

Življenje je še vedno čudovito, čeprav se svet okoli nas sesuva

S cmokom v grlu sem se odpravila na Bled, na srečanje otrok z rakom v organizaciji Inštituta zlata pentljica, ki je svojo energijo in ljubezen usmeril na male onkološke bolnike. Kakšne slike bom tam videla, sem se spraševala. Žalostne obraze, uničeno prihodnost, koliko strahu se je nakopičilo v teh ljudeh, otrocih? Na mojo srečo nisem videla nič od tega. Ravno nasprotno!

Manca Košir išče soplesalca

Ples ni samo za mlade. Še posebej dobro dene tistim v zrelih letih. Prinaša jim prijetno druženje, dobro razpoloženje, manj depresije in nespečnosti, telesno kondicijo ter boljše ravnotežje. Širi njihov socialni krog ter jim daje občutek samostojnosti in neodvisnosti. Novejše raziskave pa kažejo, da je tudi najboljša preventiva proti Alzheimerjevi bolezni in drugim oblikam demence. Ko je to prebrala neuničljiva Manca Košir, je takoj zavihala rokave in v okviru Modre fakultete organizirala tečaj tanga. Med gospemi je zanimanje veliko, manjkajo pa jim soplesalci, ki bi se zavrteli z njimi. Zato skupaj z njo vabimo gospode, ki bi želeli ob dobri glasbi in še boljši družbi poskrbeti za to, da ostanejo okretne tako njihove noge kot glave!

Anekdote s številke 112

Vsak od nas je že gledal kakšno od ameriških serij tipa 911, kjer v centrih nujne pomoči nenehno brnijo telefoni, operaterji pa pridni kot mravljice pomagajo prizadetim, jih spodbujajo, dokler k njim ne prispe pomoč, ali jim s pogovorom celo rešijo življenje. Med dveinpolurnim obiskom v Regijskem centru za obveščanje Ljubljana smo se prepričali, da pri nas ni nič manj filmsko in stresno. Telefoni za klic v sili 112 nenehno zvonijo, na drugi strani pa pogosto obupani, panični, prestrašeni in pretreseni glasovi.

Pošastne laži

Predstavljajte si, da morate javno – na sodišču, pred novinarji – pojasnjevati svoje življenje. Tudi globoko intimne stvari, kaj ste počeli v postelji in s kom. Ne da bi karkoli zagrešili, razen mogoče preveč ljubili. Ne da bi bili česarkoli obtoženi. Predstavljajte si.

Slovo od pokojnega je vaša pravica

Zamenjava bolnikov v Celju je tragičen dogodek, vendar nekatere med nami niti ni tako zelo presenetil. Človek je pač zmotljiv. Zdaj je treba ukrepati, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Gotovo pa bi nastalo manj gorja, če bi v bolnišnici sorodnikom, ki so se o stanju svojca po telefonu pozanimali trikrat in izrazili željo po obisku, to omogočili. Prav tako bi se napaka odkrila prej, če bi svojci umrlega želeli videti. Samo 30 odstotkov svojcev se odloči za slovo od pokojnega v bolnišnici – to pa bi nas moralo skrbeti. Je ljudi strah zreti smrti v oči ali jim poslovitve ne omogočijo v bolnišnicah?

Odpusti si, bila si otrok

»Nobenemu otroku na svetu ne želim, da bi živel, kot sem živela jaz, ko nisem vedela, ali bomo večerjo pojedli v miru, ali bom tepena, ali bom spala, ali pa bo oče pretepal mamo in ji bom kasneje pomagala oskrbeti rane – ter seveda ali spet ne bom spala,« je nekdanja direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak odstrla enega od vzrokov, zakaj se je lotila čustveno zahtevnega dokumentarnega projekta (ob snemanju je namreč privrelo na plano kar nekaj neprijetnih spominov) o otrocih alkoholikov. Eden od njih je namreč tudi sama. »Zaradi posledic alkoholizma je bolna naša družba. Veliko ljudi nosi v sebi neozdravljene travme in lahko se zgodi, da bomo z njimi zastrupili še naslednje generacije.«

Čisto zlo: plačam turistični aranžma za pobijanje ljudi

Trideset let po začetku vojne v Bosni je slovenski režiser in scenarist Miran Zupanič udaril z razkritjem delčka dogajanja, o katerem se je nekaj malega že govorilo, a nikoli tako naglas. Da so nekateri premožnejši tujci prihajali v Sarajevo in plačali, da so lahko za lasten užitek streljali na ljudi. Kot lovci na divjad, le da so oni zbirali človeške trofeje. Otroška je bila še posebej dragocena. Čisto zlo.

Namesto v dom na kmetijo!

Sredi idiličnih gričev Posavja stoji turistična kmetija Grobelnik. Umaknjena sredi zelenja, miru in zvoka klopotcev. Vse leto sprejema goste, ki se želijo odpočiti v naročju narave, v zadnjih treh letih pa je odprla svoja vrata posebnemu projektu. Bila je začasen dom za ljudi, ki si v dom za ostarele ne želijo, potrebujejo pa že nekaj pomoči. Takšna oblika oskrbe starejših je stalnica že marsikje po svetu, pri nas pa bo (morda) na voljo v bližnji prihodnosti.

Zmešani hormoni ali zmešana družba?

Berem svoj dnevnik iz najstniških dni in opažam, da se skoraj vsaka stran začne z vprašanjem, ali sem nora jaz ali je nor svet okrog mene. Najstniška leta res niso mila. Pravijo, da starš ve, kdaj je otrok vstopil v puberteto, po tem, da ga začne takrat »sovražiti«. Gradnja identitete v teh letih zna biti naporna za vse udeležene. Spomnim se svoje faze bojevnice (ko sem se oblačila v široka vojaška oblačila in trenirala metanje bajoneta z M48), potem faze princeske (ko sem v šolo hodila v babičinih plesnih dolgih oblekah), pa faze znanstvenice (ki je naredila vse, da bi dobila očala, v katerih bi bila videti pametnejša). Danes se temu smejim, a če bi me takrat dobil v roke kakšen psiholog, ki se ukvarja s spolno identiteto, je vprašanje, kako bi se zgodba končala.

Znak za alarm: tudi slovenske Severine se bodo zgodile!

Moški zabodel partnerko, ostala sta otroka. Ubil ženo, šest otrok brez mame, ženska zabodla partnerja ... Še pred temi letošnjimi tragedijami smo pred leti brali o koroških dečkih, pa o dogodku na Celjskem, ko je mož v postopku razveze kar sredi belega dne na avtobusni postaji pred očmi še ne štiriletega otroka ubil ženo. Dr. Leonida Zalokar, psihoterapevtka in ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina z več kot tridesetletnimi izkušnjami z vsemi vrstami osebnostnih motenj, povezuje takšen vznik nasilja s širšim sistemskim problemom. Od neustrezne obravnave nasilja in storilcev do družinskih sodišč, kjer se dogajajo napake, ki bodejo v oči in zaradi katerih je povzročenega še več gorja. Krog nasilja pa se ne ustavi.