Za jezuita Marka Rupnika smo mnogi prvič slišali leta 2000, ko je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo, govorilo pa se je le o mozaikih v papeževi zasebni kapeli. Enako nagrado je tisto leto dobila tudi Svetlana Makarovič, a jo je zavrnila. Zaradi Rupnika. Najvišja nagrada za eno samo delo, ki ga nihče ni videl?! Zdaj marsikje, pater Rupnik je namreč z mozaiki krasil cerkve po vsem svetu, razmišljajo, da bi jih s kladivom in dletom stolkli s sten. Ker jih je napravil grešnik, ki je prisilil v spolne odnose številne nune, eni od njih je dal celo odvezo za greh, ker je spala z njim.
Ta zlorabljena odveza, kar je v cerkvenem pravu sicer hud greh, nekoliko spominja na Clochemerle, satiro, ki jo je leta 1934 izdal Gabriel Chevallier. Opisuje politične zdrahe med spodnjim in zgornjim delom mesteca, kjer igrata pomembno vlogo tudi župnika, ki seksata s svojima kuharicama, ženski to čutita kot svoje poslanstvo, da ne bi nadlegovala drugih babnic po fari. Vsako nedeljo se eden od župnikov spravi na bicikel in gre spovedat drugega, ko pa tisti, ki je bil na vrsti, zboli, kar v telegramu pošlje onemu drugemu odvezo.
V literaturi je veliko razumevanja za ljubezen med duhovniki in vernicami. Stara mama mi je med počitnicami skrivala Bele tulpike Ferda Godine, ker se ji je zdelo, da še nisem zrela za takšno branje. Pripoveduje o duhovniku, ki se zaljubi v dekle judovske vere. In frater Bakonja fra Brne iz Dalmatinske zagore je svojo ljubljeno Cvito naselil poleg samostana, da je lahko hodil na skrivaj k njej v goste. Verniki niso zamerili duhovnikom ljubezenskih pustolovščin, pa tudi resnih razmerij, če so bila sporazumna. Navsezadnje kar lepo število italijanskih duhovnikov hodi vsako jutro v službo od doma, kjer imajo ženo, s katero so civilno poročeni, in otroke s svojim priimkom. Pa jih nihče ne tožari, nasprotno, vernikom, razen mogoče kakšnim starim tercialkam, se zdi naravno, da imajo župniki enake probleme kot vsi drugi. Poznam duhovnika, ki ima zdaj že odrasla otroka, in na škofiji so naredili to, kar počnejo zmeraj – za kazen so ga poslali v oddaljeno faro. Verniki so ga imeli zelo radi in so uprizorili pravcato revolucijo, da bi ga zadržali, pa ni uspela.
Kaj je zagrešil pater Rupnik? Zgodbo o sakralnem umetniku Marku Rupniku ste gotovo že slišali ali prebrali, saj je bila prejšnji teden na programu praktično vsak dan. Simpatični jezuit je v ljubljanski redovni skupnosti Loyola že pred tridesetimi leti psihično in spolno zlorabljal nune, tam jih je bilo 41, po pričanju ene od njih naj bi spal s polovico! Sestra Anna, pod tem psevdonimom objavljajo njena pričevanja v italijanskem tisku, se je pritoževala predstojnici, glas o zlorabi je dosegel tudi tedanjega nadškofa Šuštarja, a so se vsi, ki bi lahko nunam pomagali, potuhnili. Zlorabe so se nadaljevale tudi pozneje v Rimu, kjer deluje Rupnik s sodelavci v umetniškem centru Aletti. Boemski pater je vlekel nuno celo na ogled pornografskih filmov in predlagal seks v troje s še eno nuno, seveda je to zapakiral v duhovne razsežnosti »Svete trojice«. Anna, ki v božji ustanovi ni dobila nobene zaščite, prednica ji je celo grozila, da bo razglasila, da jo je obsedel hudič, je pozneje izstopila iz Cerkve, od sedemletnih zlorab pa si ni nikoli opomogla.
In čeprav se je vedelo, da občudovani umetnik in duhovnik nikakor ne spoštuje celibata in da svojih žrtev ne zapeljuje, ampak nadleguje in prisiljuje (Anni je grozil, da jo bo naredil za noro, če ga bo izdala, in nuna je vedela, da mu bo to uspelo), se mu ni nič zgodilo. Na mino je sedel šele leta 2019, ko je bil kaznovan, ker je dal odvezo ženski, s katero je spal, tako imenovana odveza sostorilca pa je eno najhujših kaznivih dejanj v Cerkvi. Pater Rupnik je bil avtomatično obsojen na izobčenje, ker pa je dejanje priznal in se pokesal, je bil sprejet nazaj v objem Cerkve (o hinavščini ne bi razpravljali), le da ni smel imeti stikov z verniki in javno nastopati.
Lani so dobili prijave devetih redovnic, s katerimi naj bi imel spolne odnose v devetdesetih letih, vendar jih vatikanski urad za spolne zločine ni obravnaval, ker so zastarale! Pa čeprav običajno preiskujejo tudi zastarane zločine, vsaj priznajo jih in se na neki način zanje opravičijo. Zarotniški molk ni trajal dolgo, saj so zadeve ne pricurljale, ampak bruhnile v javnost. Ki je seveda zgrožena, še posebej naša, saj gre za Slovenca, ki je večino svojih zlorab zagrešil v Sloveniji. Očitno se za patra Marka Rupnika začenja križev pot.
Več v Jani, št. 52, 27. 12. 2022
