Zgodbe
Toksične »legende« ima vsaka fakulteta
Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., je najbolj znan kot rekonstruktivni estetski kirurg, ampak ob zdravniškem delu počne še marsikaj – je tudi profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti, pa pisec knjig, od medicinskih priročnikov do del za otroke. In se je nedolgo tega zgodilo, da je združil dve svoji ljubezni, poučevanje in pisanje, ter napisal pretresljivo pripoved o tem, kaj se dogaja študentom medicine. A ne samo njim, grde zgodbe se dogajajo na vseh fakultetah, pa na srednjih in celo osnovnih šolah.
Vse več ljudi je na robu preživetja
Vsak dan poslušamo novice o tem, kaj vse se je ali se bo podražilo in za koliko. Cene letijo v nebo, plače ostajajo tam, kjer so bile pred letom, ko se besedi inflacija in recesija še nista udomačili v vsakdanjih pogovorih. Medtem ko smo se prejšnja leta pritoževali nad korono in ukrepi, se letos nad cenami in vsesplošno draginjo. Ne samo v Sloveniji ali Evropi, poceni denar, ki so ga centralne banke tiskale v zadnjih letih, vrača udarec povsod. Zanimalo nas je, kako se z inflacijo spoprijemajo drugod po svetu.
Pismo babice zarubljenih otrok
»Draga babica, pogrešamo te in upamo, da se spet vidimo.« Zaman so čakali na tiste četrtke v juliju, saj niso vedeli, da jim jih bodo vzeli. 42. dan po zadnjem obisku so se otroci v avgustu za dobro urico vrnili v svoj dom.
Bolj kot čudeže iščemo dušni mir
Drugo leto bo 160 let od prvega čudeža na Brezjah, ko je Tavčarjeva Mica iz Begunj prišla v cerkev z berglami in jih potem pred pričami tam tudi pustila. Med mašo in srčno molitvijo k Mariji je v nogi začutila spremembo. Odtlej se je nabralo podobnih pričevanj za debelo knjigo, ljudje od blizu in daleč pa se z različnimi tegobami zatekajo pred podobo Marije Pomagaj. Še posebej se največje slovensko romarsko središče že tradicionalno napolni na največji Marijin praznik 15. avgusta. Kot pravijo na Brezjah, se čudeži pri Mariji Pomagaj dogajajo vsak dan. Vsak zase pa najbolje ve, del katerega čudeža je.
Kako umira človek brez zvez
Pred dobrim tednom je za posledicami covida umrl novinar hrvaškega portala index.hr Vladimir Matijanić. Že prej je imel zdravstvene težave, zato je vedel, da je lahko ta bolezen zanj nevarna, in je takoj začel iskati pomoč. Žal so bili zdravniki in drugo osebje do njega – milo rečeno – neusmiljeni. Matijanić je umrl samo zato, ker ga niso hospitalizirali in mu dali pravih zdravil. Bil je poznan kot brezkompromisen kritik politike in družbe, njegova besedila so bila odmevna, poslednja zgodba, ki je nastala ob njegovi smrti, pa zagotovo odmeva najbolj. Zaradi novinarskega dela je njegov telefon snemal vse pogovore, posnetki prošenj za pomoč in totalno grozljivih, nezainteresiranih odgovorov zdravstvenega osebja pa so pretresli vso državo.
Toksična moškost spet cveti
Ženske so drugorazredna bitja. Ženske morajo ubogati moške in jim streči. Ženske so trofeja, ki jih pravi moški nabere čim več. Udarec je legitimen način za ukrotiti žensko. Donald Trump, Harvey Weinstein, steroidi, frizerski saloni za prave moške, varde, prepovedi splava … Če smo že mislili, da smo se vsaj delno izvlekli iz patriarhata, se je treba samo ozreti okoli sebe. V zadnjem desetletju s pomočjo spleta toksična moškost doživlja pravi razcvet.
Sodnica je otrokom ukinila mamo
Četrtek zjutraj je, ko oddajam članek, to je hkrati dan, ko imajo zarubljeni otroci popoldne stike z mamo, bedne tri ure, od tega preživijo tretjino časa na vožnji domov. Ampak ta dan stikov ne bo in morda bodo minila leta, ko spet bodo, če se ta klinčeva država s pravosodno ministrico na čelu ne bo zmigala in pogledala, za kaj gre. Sodnica je namreč izdala začasno odredbo, da se prekinejo popolnoma vsi stiki med materjo in otroki. Kako je oče pojasnil svojim otrokom, da mame ne bo niti ta niti naslednji teden in morda nikoli več? Jim je natvezil kakšno laž ali pa je v smehu butnil, »končno imamo mir pred njo«? Ampak, kot pravijo številna pričevanja, smejal se je samo on.
Kako hujšajo zdravniki
Internist, kardiolog in znanstvenik prof. dr. Radovan Starc se je ujel v podobno zanko kot mnogi ljudje, ki o zdravju veliko vedo (nekateri skoraj vse), ravnajo pa precej drugače. Različni projekti in pisanje knjig so ga prikovali za računalnik, gibal in sproščal se je malo, v časovnih in ustvarjalnih stiskah se je tolažil s hrano – pa se je nabralo. Hujšanja se je lotil raziskovalno, imenoval ga je »projekt hujšanje«, ta je po tem, ko se je uspel oklestiti za 20 kilogramov, tudi izšel v knjigi, recenzenti jo priporočajo tudi zdravnikom in študentom medicine. Ker je napisana poljudno, bo nadvse uporabna tudi za vse druge, ki se borimo s težo, zdravila proti debelosti, o katerem smo pisali v prejšnji Jani, namreč v Sloveniji zagotovo še dolgo ne bo.
Bi pomagali ponovno ozeleniti Kras?
Če je odgovor da, se vam lahko kmalu ponudi priložnost, da sodelujete v akciji, ki želi povezati ljudi po vsej Sloveniji. Okoljske iniciative in aktivisti so se povezali v pobudi, da bi Kras ozelenili s pomočjo semenskih kroglic, napolnjenih z avtohtonimi semeni, še pred jesenskim dežjem. Veseli bodo vsakih pridnih rok.
Kar je skrito, se pogosto okrepi
Ste razočarani, ker po letih zdravil, zdravljenja, pogovorov z najrazličnejšimi terapevti še vedno niste odkrili vzroka za vaše simptome in še vedno trpite? Morda pa se pravi odgovori ne skrivajo v vas, temveč v zgodbah vaših staršev, starih staršev ali prastaršev.
Kdo je rešil malega laboda?
Pred tednom dni smo ob Ljubljanici s skupino domačinov zgroženo opazovali trpljenje labodjega mladiča, ki je očitno pojedel trnek, laks pa se mu je še zapletel v nogo. Tako je z vsakim zamahom noge zategnil laks in si povzročil bolečino. Presunljivo se je oglašal, malo zaplaval, pa se zopet vrnil tesno k obrežju, kjer sta ga skupaj s še dvema sorojencema pazila samec in samica, ki sta zapihala proti vsakemu, ki se mu je preveč približal. Neka gospa je poklicala na pomoč ribiče, nato smo zavrteli še 112. In čakali. Naposled smo po ponovnem klicu izvedeli, da bodo reševalno akcijo sprožili naslednjega dne, saj se je že večerilo. Kdo je naposled odrešil mladiča?
O vonjih bi lahko napisala knjigo
Nekoč sem na križišču srečala svojega nekdanjega ginekologa. Seveda sem se mu izognila, preveč bi mi bilo nerodno, če bi se pozdravila. Ne samo zato, ker predobro ve, kaj skrivam pod hlačkami, temveč tudi zato, ker imam zdaj drugega. Da sem zaradi tega imela slabo vest, je gotovo velika neumnost, ampak hej – kaj ni pri teh zdravnikih, ki ne morejo svojega dela opraviti, ne da se pred njimi razgalimo, vsem vsaj malo nerodno? In zato se jih pogosto ne upamo vprašati vsega, kar bi nas zanimalo. Pri vaših posebnih zdravstvenih tegobah vam ne moremo pomagati, smo pa zato zbrali kup vprašanj, o katerih pri ginekologih razmišljamo, jih pa nikoli ne izustimo. Za odgovore smo zaprosili dr. Sabino Senčar, dr. med., ki je specialistka ginekologije in porodništva ter jo imajo pacientke strašno rade. Tudi zato, ker je iskrena in brez dlake na jeziku, kar je dokazala tudi pri naših včasih malo nenavadnih vprašanjih.
Sinu sva obljubila, da se bova borila do konca
Modrook in plavolas. Lep fantek. Na fotografijah izpred nekaj mesecev je Archie Battersbee dobrovoljen dvanajstletnik s širokim nasmehom in nagajivo iskrico v očeh. Njegove zadnje fotografije so posnete v bolnišnici, kjer leži obkrožen s plišastimi igračami in poln cevk. Modrih oči ni odprl že vse od začetka letošnjega aprila, ko ga je mama doma našla nezavestnega. Archie spi globok spanec, iz katerega se ne bo prebudil. In se najverjetneje ne zaveda bitke, ki jo bijeta njegova obupana starša.
Odšel je v mojem naročju
Pisateljica Azra Širovnik je bila vedno zelo družabna in smo jo pogosto srečevali na družabnih in kulturnih dogodkih. Tako je bilo do pred tremi leti, ko se je umaknila in povsem posvetila možu. V času korone je sploh prekinila vse dejavnosti v družbi, ker je bilo zanjo veliko pomembnejše od sicer ljubega druženja to, da je njen mož varen pred virusi. Ampak kljub zaščiti in ljubeči negi se je Janez Širovnik, uspešen poslovnež, dolgoletni direktor podjetja SIP, konec junija za vedno poslovil. Z Azro smo govorili o njunem življenju in slovesu, saj za avtorico številnih romanov smrt ni tabu, ampak tema, ki se ji tudi sama v pisanju rada posveča.
Mi pa s pitno vodo splakujemo stranišča
V Sloveniji se z rekordno vročimi poletnimi dnevi suša stopnjuje, predvsem v zahodnem in jugozahodnem delu države. Temu se moramo prilagoditi tako z varčevanjem s pitno vodo kot tudi z zbiranjem deževnice, ureditvijo zadrževalnikov vode, na domačih vrtovih pa z namakalnimi sistemi z uporabo deževnice s streh. O vsem tem smo se pogovarjali z dr. Andrejo Sušnik in dr. Petrom Frantarjem z ARSO. Ste vedeli, da kar eno tretjino pitne vode v gospodinjstvih porabimo za splakovanje straniščne školjke? Nas po napovedi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi res čaka vročina še vsaj do srede avgusta?
Novi up hujšanja
V zadnjega pol stoletja smo dosegli ogromen napredek pri obvladovanju bolezni, ki so tesno povezane s čezmerno telesno težo, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen in povišan holesterol. Nič kaj dosti pa se ni premaknilo pri zdravljenju debelosti same. Zdravila zanjo so bila praviloma neučinkovita ali nevarna ali pa oboje skupaj. Raziskave so zato za cela desetletja praktično zamrle. Nedavni napredek v znanosti pa je končno prinesel zdravila naslednje generacije, ki obetajo varnejšo in trajnejšo izgubo teže. Od junija je eno odobreno tudi v Evropi.
Žarišča v čeljustih lahko sprožijo bolezen
Dr. Herbert Rixecker je nemški oralni in maksilofacialni kirurg ter zobozdravnik, ki posege v čeljustih opravlja pri številnih bolnikih z lajmsko boreliozo. Obenem je predsednik pomembnega in vplivnega nemškega medicinskega društva za boreliozo Deutsche Borreliose-Gesellschaft, ki povezuje okoli tristo nemških zdravnikov in znanstvenikov. Pred desetletjem in pol je tudi sam zbolel za lajmsko boreliozo. Šele po 16-tedenski antibiotični terapiji z dvema antibiotikoma in nato kar eno leto trajajočem obsežnem spremljevalnem naturopatskem zdravljenju je pri njem izzvenela večina bolezenskih simptomov. Močno otrdelost prstov si je pozdravil z odstranitvijo modrostnega zoba! Posebej za Jano je pojasnil, kako se lotevajo zapletenega zdravljenja te hude bolezni s koinfekcijami in zakaj je treba odstraniti vnetna žarišča v čeljustih. Prav ta namreč lahko izzovejo izbruh ne samo te, ampak tudi drugih težkih bolezni.
Nič jih ne šparamo!
Med gasilci, na katere smo v dneh najusodnejšega požara v zgodovini Slovenije še posebej ponosni, je vedno več deklet in žena. Ki niso tam za okras, tudi ne samo za zvijanje cevi in odvijanje ventilov, temveč z znanjem in izkušnjami, pa tudi pogumom že nekaj časa stojijo z ramo ob rami s svojimi kolegi.
Vsak drugi klop je okužen!
Slovenija velja za eno najnevarnejših območij za boreliozo na svetu, okužen naj bi bi lvsak drugi klop! Tudi mag. Majdi Kralj, ki je bila dve desetletji in pol direktorica ter predavateljica na Višji strokovni šoli Academia v Mariboru, so pred šestimi leti potrdili kronično persistentno lajmsko nevroboreliozo. Zdaj se kot podpredsednica Društva bolnikov z boreliozo Slovenije močno trudi, da bi čim bolj podučili bolnike, pa tudi strokovno javnost o diagnosticiranju in uporabi najnovejših izsledkov pri zdravljenju lajmske borelioz, ki je multisistemska bolezen.
Kap ni zadela Noora, temveč njegovo slovensko ženo
Slovenci smo do beguncev sočutni in polni razumevanja, kar pa očitno ne velja za državnoupravni sistem, ki jim postavlja skoraj nepremagljive ovire – pa naj gre za begunce iz Ukrajine, za katere se je zdelo, da so privilegirani (a očitno niso), ali za begunce iz drugih kriznih okolij. Zgodba našega sogovornika Noora iz Afganistana to potrjuje. Kje se zatika, kdo sabotira – tudi o tem se bomo morali pogovoriti.
Bomo živeli v vzporednih svetovih?
Odkar se je Facebook preimenoval v Meta, izraz metavesolje pozna neprimerno več ljudi kot prej dvajset let skupaj. Kaj natančno naj bi pomenil, pa bi večina težko odgovorila. Vzporedni svet ali bolje rečeno svetovi naj bi bili po besedah ustvarjalcev in vizionarjev nekoč za »obiskovalce« prav tako resnični kot svet, v katerem živimo. Le da tam ne bo ne fizikalnih ne geografskih in ne bioloških omejitev, le meje človeške domišljije. Na svoj račun bodo prišli tisti, ki so si vedno želeli srečati vile, samoroge ali zmaje, voziti formulo ena, sodelovati v vesoljskih bitkah, podoživeti zgodbe grških mitov ali pa razstreliti čim več zombijev. Pa tisti, ki si želijo prepotovati svet, raziskovati tuje planete ali obiskati finale Lige prvakov. In tisti, ki si želijo živeti v vili z bazenom, nositi luksuzne znamke in ostati večno mladi. Pa še vsi drugi. Pri neskončnih možnostih, ki bi jih metavesolje lahko ponudilo, se poraja vprašanje, kdo bo sploh še hotel živeti svoje resnično življenje.
Normirani s. p.
Arhitekti, prevajalci, novinarji, oblikovalci, dostavljavci hrane, raznašalci paketov, kulturniki … Ti in mnogi drugi so poklici, ki še zdaleč niso tako dobro plačani, kot si marsikdo predstavlja. Predvsem pa nimajo stroškov, ki bi jih lahko uveljavljali za zmanjšanje davčne osnove. Že z obstoječo obdavčitvijo živijo iz rok v usta. Potem ko plačajo prispevke, mnogim normirancem ostane le minimalec – brez skrbi, podjetja imajo preračunano, za koliko bodo še dobila zunanje delavce. Nekateri pa še minimalca ne dosežejo. Ko se je v vrhovih politike začelo govoriti o ukinitvi statusa, je zato med normiranci pričakovano završalo. »Če mi vzamejo ta status, lahko s. p. samo še zaprem in grem na socialno,« so nam potožili mnogi.
Nekega dne je rekel, da ni Nejc, ampak punca
»Nejc mi je povedal, da je ženska. Da je ženska, že odkar se zaveda sebe, pa je zbiral pogum nama povedat. Če ste se kdaj spraševali, kaj pomeni »strela z jasnega«, to je to. Niti slučajno si nisem nikoli mislil, niti slučajno nisem nikoli prebral nobenih znakov …« Tako je med drugim zapisal na svojem Facebooku Matjaž Odlazek, ki je v dogovoru z družino začel pisati, kako je doživel spremembo spola pri svojem otroku. V naši reviji smo o transspolnih ljudeh že večkrat pisali, se posvečali njihovim izzivom in bolečinam, tokrat pa smo v Trbovljah obiskali Odlazkove ter z Matjažem in njegovo ženo Marino v družbi 19-letne edinke Avery govorili predvsem o tem, kaj takšna sprememba prinese tudi staršem, ki sta 16 let vzgajala in ljubila Nejca, potem pa sta sina zamenjala s hčerko, ki jo zdaj šele dobro spoznavata.
Nekateri zdaj vedo, kako je v peklu
O največjem požaru v Sloveniji se ne spodobi pisati, če se najprej ne poklonimo največjemu zakladu države – našim prostovoljnim gasilcem. Upam, da se vsi zavedamo, kaj imamo. Žal pa ob taki ognjeni stihiji niti požrtvovalnost gasilcev ni dovolj. Če najbolj izkušeni med njimi povedo, da kaj takega še niso doživeli, in če se jim pridružuje tudi vsega hudega vajeni poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, smo priča katastrofi. Suša, ogenj in veter so grozljiva kombinacija in ni sile, ki bi to zaustavila.
Nemirni duh, pestro življenje
Metka in Tomaž Zver sta v Kobdilju na Krasu kupila domačijo, ki jo zdaj že eno leto uspešno prenavljata. Čeprav sta si že pred tem ustvarila idilično domovanje, saj sta nedaleč od Ljubljane prebivala v čudoviti hiši sredi gozda, ki sta si jo, kot pravita, zgradila tako, da jima je bila pisana na dušo, sta se po šestih letih odločila, da se bosta lotila novih izzivov. Medtem ko sta z džipom potovala v Mongolijo, sta na veliko tuhtala in prišla do dokončne odločitve: da, preselila se bova na Kras! Danes živita svoje sanje. A le zato, ker sta si upala. Ko stojiš na življenjskem razpotju, se moraš pogumno odločiti, nas uči njuna življenjska zgodba.