Zgodbe
Nič več skrita strast Janija Lovšeta: Ne smemo jim vzeti vere v dobre može!
42-letni Jani Lovše je po poklicu parketar. »Ker imam decembra manj dela, sem razmišljal, kaj bi lahko ta mesec še počel. In tako sem pred šestimi leti prišel na idejo, da bi postal Božiček.« Z ženo sta namreč peljala otroka v Božičkovo deželo v Bohinj. »Bila sta navdušena, ko sta v idilični leseni koči v bližini jezera zagledala škrate in Božička. Ta jim je ob odprtem ognjišču pripovedoval zgodbice, škrati pa so uganjali norčije.« Janija je dogajanje poneslo v najljubši čas otroštva in na poti domov je začel razmišljati, da bi se tega »dela« lotil še sam.
Kakšno zdravstvo sploh hočemo?
Kristalno jasno je, da naš zdravstveni sistem ne deluje več. Na vprašanje zakaj, bodo déležniki iz nasprotnih bregov odgovorili različno. V osnovi pa so problem že sami bregovi.
Ko sem jo prvič videl, sem vedel, da bo za vedno moja
Običajno o velikih ljubeznih beremo v romanih in jih gledamo v filmih. Prelepo ljubezen pa že več kot šest desetletij živita klena Korošca Franc in Hermina Šegovc, člana narodno-zabavne zasedbe Štirje kovači, ki je v slovito Guinnessovo knjigo rekordov vpisana kot skupina z najdaljšim stažem – 68-letnim! Čim je Franc zagledal Hermino v pisarni Tovarne kos in srpov, je vedel, da bo njegova. Skupaj plujeta skozi življenje. Stala sta na številnih glasbenih odrih, nizala uspehe, se podpirala, ko jima ni bilo dano okusiti starševstva, Hermina pa je 2018. trepetala za Francevo življenje, ko ga je pred domačo hišo povozil avto in je hudo poškodovan dolge tedne ležal v bolnišnici. »Nobena preizkušnja ni načela najine ljubezni,« pravi Franc, ki tudi med intervjujem ves čas nežno boža Hermino, ona pa ga toplo in ljubeče gleda.
Našega fanta ni nikjer. Kje je? Zakaj ne hodi v šolo?
Kalvarija babice in dedka, ki želita imeti stike z zdaj že 12-letnim vnukom, se vleče slabih šest let. Pet let ga že nista videla. Fantka, ki je bil zelo navezan nanju, onadva pa nanj. In strašno ju skrbi zanj, saj ga niti socialni delavci niso uspeli obiskati, da bi se na lastne oči prepričali, ali je z njim vse v redu. V šolo ne hodi, ker naj bi ga starša šolala doma, čeprav naj bi jima bila ta možnost ukinjena zaradi slabih rezultatov v znanju. Kako je mogoče, da nihče ne ve, kje je otrok? Kako je mogoče, da 12-letni otrok ne hodi v šolo? Zakaj stara starša ne moreta stopiti v stik z njim, čeprav imata po sklepu sodišča do tega pravico? Predvsem pa ima otrok pravico do dedka in babice.
Imajo otroci imunski dolg?
Lani gripe tako rekoč ni bilo. Za desetine odstotkov so upadla tudi druga virusna obolenja. Razlog je očiten – vsi smo nosili maske, si razkuževali roke in se izogibali stikom. Zdaj, ko smo ukrepe bolj ali manj opustili, virusi in bakterije vračajo udarec s polno mero. Pričakuje se porast vseh sezonskih virusnih obolenj. Ali to pomeni, da je naš imunski sistem oslabel, ali da ga otroci sploh niso razvili, kot so prepričani mnogi?
Hanka Paldum: Nekega dne je vse včeraj
Dobili sva se v hotelu Holiday v središču Sarajeva. Bujna blond pričeska in obraz s prekrasnimi potezami še vedno takoj pritegneta pozornost, čeprav ni bila izstopajoče napravljena. Pili sva naravni pomarančni sok in kavo, natakarji pa so dali vedeti, da so ji na uslugo. Hanka Paldum je v svojem mestu izjemno cenjena. No, ne samo tam. Hanka je zvezda v vsej regiji. Poznana kot kraljica sevdalink, kot ena najboljših interpretk te zvrsti. Diva, ki so ji uspešnice Voljela sam oči zelene, Sanjam, Ja te pjesmom zovem prinesle izjemno priljubljenost. Ta po 50 letih kariere še kar traja. Hanko pa cenijo tudi zaradi njenih življenjskih odločitev – med drugim zato, ker med vojno ni želela pobegniti, ampak je ostala v obkoljenem mestu do konca.
Ne dobropis, vrniti vam morajo denar!
Sredi januarja 2023 bo stopil v veljavo novi Zakon o varstvu potrošnikov, ki prinaša nekaj novosti. Kot potrošnike nas predvsem zanima, kako bomo po novem lahko uveljavljali reklamacijo ali garancijo ter kakšna je sploh še razlika med njima. Pa tudi ali nam lahko prodajalec, kadar vrnemo kupljeni izdelek, namesto vračila denarja ponudi dobropis.
Tukaj Markos s 700 milijoni
Po elektronski pošti sem v letošnjem letu dobila vsaj dvajset pisem s podobno vsebino. Eno je bilo, denimo, takšno: »Sem gospa Monica Roberto, Švedinja, ki živim na Slonokoščeni obali. Sem vdova in imam raka v zadnji fazi. Po pokojnem možu sem podedovala 5, 5 milijona dolarjev. Nimam otrok. Zato hitro potrebujem zvesto osebo, kot ste vi, ki bi lahko ta sredstva porabila za humanitarno delo v skladu z mojimi navodili. Ko prejmem vaš odgovor, vam bom dala nadaljnja navodila, kako in kdaj boste prejeli omenjena sredstva.«
Odkrito priznanje prve predsednice države: 'Strah me je kot hudič'
Padli sta si okrog vratu kot dolgo izgubljeni sestri, Marta Kos in Nataša Pirc Musar, nekdanji tekmici za položaj prve predsednice republike. Prva je potem odstopila, druga je zmagala, ampak še pred tem je bilo iz običajnih desnoležečih predelov slišati radostne vzklike o »babjem ravsu na levici«. Ampak nista bili videti nič sprti, kaj šele zravsani, zdeli sta se prav prijateljski, ko se je Ona ve, mreža, katere soustanoviteljici sta, zgrnila skupaj slavit svoje uspehe. Oh, in proslavljat novo leto.
Lučke za mir in solidarnost
V Mozirskem gaju se že sedmo leto zapored odvija božična bajka Slovenije. V čarobno osvetljenem parku in muzeju na prostem je letos zagorelo 1.700.000 lučk, razdeljen pa je na več tematskih vrtov s prazničnimi motivi.
Varuh otrokovih pravic, ki se ga bodo bali
Odkar pišem o treh zarubljenih otrocih (mimogrede, še vedno so brez vsakršnih stikov z mamo), se je oglasilo kar nekaj staršev, ki imajo podobne zgodbe. Ko bereš dokumente, je jasno predvsem eno: sodišča, socialni delavci in sodni izvedenci se pogosto sprašujejo le, kateri od staršev je večji manipulator, kateri je bolj sovražen do drugega, kateremu kaj manjka v glavi pa tudi sicer, zelo malo pa se ukvarjajo z osnovnim vprašanjem: kakšna je volja otrok, pri katerem od staršev jim bo bolje in zakaj.
Fante še vedno učijo, da dekleta rečejo NE, mislijo pa JA
Vsakdo, ki je kdaj hodil v šolo, ve, da se tam dogaja spolno nasilje. Ali ga je dojel kot tako, pa je vprašanje vpletenosti, vzgoje in empatije. Otipavanje, komentiranje delov telesa, izpostavljanje pornografskim vsebinam, pošiljanje sporočil s seksualno vsebino in podobno je nekaj, kar odrasli še kako opredelimo kot spolno nasilje, če se dogaja nam. Pri otrocih pa se nad vsem tem še vedno pogosto odmahne z roko, češ – bodo že prerasli, hormoni jih dajejo. A iz malega raste veliko. In da, spolno nasilje je VSAKO dejanje s spolno vsebino, ki si ga drugi ne želi, pa naj bo verbalno ali telesno. O vsem tem smo se pogovarjali s Katjo Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Dušica Kunaver: Po božiču dan spet raste, vedno več je svetlobe
Dušica Kunaver, upokojena profesorica angleščine in ruščine, pisateljica in zbirateljica ljudskega izročila, svoje izbrane misli o božiču splete v prelepo božično zgodbo. To je zanjo najpomembnejša prelomnica v letu. Po božiču dan spet začenja rasti, noč se krajša, vedno več je svetlobe. Čeprav po uradnem koledarju božični čas pomeni šele začetek zime, je narava v tem obdobju že na poti k pomladi, k vsak dan daljši svetlobi. Ob letošnji draginji, pa tudi negotovosti zaradi razmer, pravi, moramo ohraniti optimizem, ki nam ga ponuja božična narava. Obenem ne smemo pozabiti, da prav pretirano potrošništvo zasenči čarobnost tega praznika.
Socialna delavka gre na dopust, kličite Ninno!
Vse pogosteje se dogaja, da socialni delavci svoje odgovornosti prelagajo na člane humanitarnih organizacij. Državni uslužbenci na prostovoljce. Ko se humanitarci pritožijo, pa se znajo dobri ljudje na CSD hudo ujeziti … Tole je zgodba prostovoljke, humanitarke, naše Slovenke leta in naše prijateljice Ninne Kozorog.
Pazite, kaj naročate!
Prižgalo se je več kot 1.800.000 prazničnih luči
Ko v teh dneh v Arboretumu Volčji Potok nebo obarva večerna zarja, se v že skoraj zimskem parku prižge več kot 1.800.000 prazničnih luči.
Kako v drugi polovici življenja (spet) najti ljubezen?
Pridejo leta, ko smo prestari za to, da bi se nam življenje vrtelo okoli ljubezni, pa premladi, da bi čeznjo potegnili črto. Morda smo izgubili zakonca, morda je za nami težka ločitev, morda pa še vedno nismo našli tistega pravega. A kje iskati in kako začeti? Bi se morali opogumiti in preizkusiti sodobne metode?
Privezani starčki – ustavite to mučenje
Dementnega 89-letnega gospoda so po zlomu sklepa sprejeli v eno od slovenskih bolnišnic ter mu po namestitvi vseh mogočih cevk (infuzija, kateter, kisikova maska, dan pozneje še sonda za hranjenje) nataknili še rokavice in privezali roke na stranice postelje. Naslednji dan so mu privezali tudi nogi. »Nikoli ne bom pozabila njegovih obupanih krikov in prošenj, naj ga odvežemo,« še danes ne more pozabiti njegova sorodnica. »Mar ni ob kopici pomirjeval privezovanje nemirnih bolnikov kriminal?! Zaradi te ogabne prakse v naših bolnišnicah nas je res lahko strah starosti.« Kaj se z našimi starostniki dogaja v bolnišnicah?
Samoobramba se začne že v glavi
Mnogi začnejo razmišljati o učenju samoobrambe šele takrat, ko so že bili napadeni. Pred leti je zaradi neprijetnega večernega dogodka pred njenim domom tako vzela odgovornost v svoje roke voditeljica Tarče Erika Žnidaršič. Po neprijetnem incidentu s fizičnim nasiljem v središču Ljubljane tudi naša Slovenka leta Nika Kovač priznava, da bi morala razmisliti o tečaju samoobrambe. Sama pa ob tem vedno pomislim na film Dovolj mi je z Jennifer Lopez v glavni vlogi, kjer igra sprva zelo prestrašeno ženo, ki podlega nasilju psihopatskega moža. Ko spozna, da ji nihče v resnici ne more pomagati, dokler ne izstopi iz vloge žrtve, pa se ob treningu borilnih veščin postavi po robu moževemu nasilju ter zaščiti hčerko in sebe. S treningom samoobrambe pridobimo na vseh področjih – s tem ko postanemo samozavestnejši, izstopimo iz vloge žrtve ter začnemo graditi drugačne odnose v družini in družbi, pravi Borut Kincl, eden največjih mojstrov v svetu realne samoobrambe, ustanovitelj, glavni inštruktor in idejni vodja Kempo Arnis Federacije s sedežem v Novem mestu.
Slovenski mesni nadomestek, ki navdušuje svet
Marsikdo, ki žanje svetovni uspeh in slavo, je začel skromno – v garaži. Podobno, le da v sobico dveh podjetnih študentov, Maja Hrovata in Luka Sinčka, pa segajo začetki podjetja Juicy Marbles, katerega mesni nadomestek – steak, ki ga še poznavalci težko ločijo od pravega mesa, je čez noč postal uspešnica, v tujini celo bolj kot doma, in je tako rekoč razprodan.
Umiramo. Ampak nič hudega.
Nekateri se bojijo smrti, drugi umiranja, tretji obojega. Da sta prvo in drugo dve različni stvari, sem presenečeno spoznala že enkrat v osnovni šoli, ko sem, kot je red in navada, brala Vinetuja – ali pa je bil morda Poslednji Mohikanec, ne spomnim se več, ena od tistih indijanaric pač – in je bil tam prizor, ko nekdo, ki ve, da ga bodo mučili, prosi indijanskega poglavarja za hitro smrt. Oh, brez skrbi, smrt bo hitra, odvrne Indijanec – samo pot do nje bo dolga. No, to je bil že zelo zgodaj moj aha trenutek. Sicer pa na smrt gledam precej podobno kot komik Spike Milligan, ki je rekel, ni me strah smrti, samo nočem biti zraven, ko se zgodi. In ni me strah pogovora o smrti, čeprav je to nekaj, čemur se Slovenci sicer strašansko radi izognejo. Ampak ni nič grozno in zanimive stvari slišiš, ko si začnejo ljudje sproščeno izmenjevati svoje ideje o smrti.
Kaj mi ima povedati moj pes
Dokler ni obiskala prve delavnice o sporazumevanju z živalmi, tudi Pea Horsley ni verjela, da je sporazumevanje z njimi, kot v filmu Dr. Dolittle, mogoče. Na lastni koži se je prepričala o nasprotnem. Danes je ena najbolj cenjenih strokovnjakinj za sporazumevanje z živalmi v Veliki Britaniji, predavateljica, učiteljica in avtorica prodajnih uspešnic o omenjeni temi. Živali, pravi, nas učijo brezpogojne ljubezni in odpuščanja. Prepričana je, da nam učenje sporazumevanja z njimi širi zavest in nas spreminja. Smernice preprostega sporazumevanja z živalmi je zapisala v knjigi Sporazumevanje z živalmi, ta je pred kratkim izšla tudi v slovenščini.
Mučenje s tisoč rezi
Kaj bi storili, če bi vas nekdo zasul s plazom neosnovanih tožb in ovadb zaradi neresničnih zločinov – tožb, s katerimi vam povzroča na tisoče evrov materialne škode in neizmerljivo škodo na ugledu in slovesu?
Zlomljeni objemi
Poznate tisto, da naj bi imela vsaka zgodba dve plati? No, tale jih ima več. In slika, ki jo sestavljajo, vsakemu pokaže nekaj drugega. Pisala nam je »zaskrbljena babica«, tako se je podpisala. Doživljam resnično in grozovito zgodbo, piše v sporočilu – njeno štiriletno vnukinjo naj bi starša zlorabljala tako spolno kot fizično. Predolgo sem odlašala s prijavo, tega se bom do smrti kesala, je še napisala. Ampak potem je vendarle šla in ju prijavila. Kaj se je zgodilo potem? Nič. In marsikaj.
Bomo lažje prišli do osebnega zdravnika?
Dodatno plačilo zaposlenim, dodatno zaposlovanje kadrov, izplačevanje dodatkov, preseganje rednega programa dela in ambulante za neopredeljene. Bomo z rešitvami iz novega zakona lažje prišli do osebnega zdravnika?