Okrog božično okrašenega srca na pomolu blejskega jezera se je gnetla gruča razigrane mladine, ki si je podajala mobilne telefone in se fotografirala. Špela Oman, profesorica španščine na Gimnaziji Škofja Loka, pove, da so jih obiskali dijaki srednje šole I. E. S. Antonio Machado iz Cervantesovega rojstnega mesta Alcalá de Henares v Španiji. »Po nekaj letih koronskega premora smo spet izvedli našo tradicionalno izmenjavo. Lani, če vmes ne bi posegla epidemija, bi praznovali 20 let sodelovanja. Zato je veselje, da se Španci spet vračajo v Škofjo Loko, toliko večje.«
Španskim dijakom sta profesorici španščine pripravili pester program: tečaj slovenščine, izdelovanje dražgoških kruhkov, drsanje na Bledu, vzpon na planiško velikanko, ogled Postojnske jame, sprehod po Piranu in Ljubljani. Dijakinja Jimena López Sánchez pove, da ji je bil najbolj všeč sneg. »Saj pri nas komaj kdaj sneži. Bilo je čudovito in zabavno.« Daniela Mirando Ruiz de la Hermosa je presenetila čistoča in trud, da bi naravne lepote ostale neokrnjene. Alejandro Vivas Abad pa je opazil prijaznost ljudi. »Pri vas sem se povsod počutil varnega, tu ni treba paziti, da bi te kdo okradel.« Oba fanta, edina med 12 dekleti, je še posebej navdušila gospa Cirila Šmid, ena redkih ljudi, ki še znajo izdelovati dražgoške medene kruhke. Našim dijakom, pove Omanova, pa je bila najbolj všeč sproščenost in zgovornost španskih vrstnikov. »Veliko dijakov si na takšnih izmenjavah dobi nove prijatelje, s katerimi ohranjajo stike in se tudi redno obiskujejo.«
21 let od prve izmenjave. Začetki kulturne izmenjave med Gimnazijo Škofja Loka in srednjo šolo I. E. S. Antonio Machado segajo v leto 2001, ko sta bili obe šoli del zelo uspešnega projekta pod okriljem programa Erasmus+, v katerem sta sodelovali še srednja šola iz Italije in Danske. »Ker so se takrat stkale močne prijateljske vezi, je sodelovanje med šolama ostalo tudi po koncu projekta, šoli pa sta od leta 2004 skoraj vsako drugo leto izvedli izmenjavo. Teden dni so Španci gostovali pri nas, teden dni pa so slovenski dijaki bivali pri španskih družinah.« Dijaki so se prva leta, dokler leta 2009 na škofjeloški gimnaziji niso kot drugi tuji jezik uvedli španščine, pogovarjali v angleščini. Potem so izmenjave zanje postale še zanimivejše. Španščina je med škofjeloškimi dijaki tako priljubljena, da jo zadnja leta izbere tudi 50 dijakov ali več. »Marsikateri se za španski jezik odloči tudi zato, ker ga premami izmenjava. To so dragocene izkušnje. Najprej z jezikovnega vidika; da lahko živijo pri španskih družinah, pa je neprecenljivo. Tako lahko zares spoznajo njihovo kulturo, in to od znotraj. Če greš v drugo državo kot turist in nimaš stikov z domačini, je kot bi utrip države gledal skozi steklo izložbe.« Medtem ko dijaki pletejo vezi, podirajo tudi stereotipe. »Zanimivo jih je poslušati, ko se pred odhodom pogovarjamo o Špancih in imajo o njih stereotipna mnenja. Marsikdo je prepričan, da v Španiji ves čas sije sonce, da vsi hodijo na bikoborbe. Izmenjava jim pomaga rušiti najrazličnejše predsodke. Pa tudi lastno kulturo pogosto bolje spoznamo šele v stiku z drugimi, ko nam kdo od zunaj nastavi ogledalo.«
Več si lahko preberete v reviji Jana, št. 1, 3. 01. 2023
