Zgodbe
Naša pot v pekel
Svetovni voditelji te dni iščejo rešitve za preživetje planeta na konferenci Združenih narodov (ZN) o podnebnih spremembah v Egiptu. Kitajske, Indije, Avstralije, Japonske, Kanade, Argentine, Južne Koreje, Mehike in Turčije ne bo med njimi, četudi po besedah Guterresa, glavnega tajnika ZN, drvimo v pekel z največjo možno hitrostjo. Kljub katastrofičnim scenarijem, ki se zaradi podivjanega vremena dogajajo tukaj in zdaj, imamo ljudje še vedno vtis, kot da se politiki le srečujejo in da so tam zato, ker morajo biti. Koliko poplav, orkanov, suš in smrti se še mora zgoditi, da bomo ukrepali – VSI?
Bi vi delali v takih pogojih?
Zaposlimo tisoč strokovnjakov. Za vsebinsko delo boste imeli premalo časa, zato pa boste ure preživeli ob vnašanju istih podatkov na treh koncih. Javnost bo do vas negativno nastrojena, stranke čedalje zahtevnejše. Sem ter tja boste doživeli kak verbalen ali fizičen napad. Imeli boste odlične možnosti, da na svoja pleča prevzamete delo bolnih ali izgorelih kolegov, dokler še sami ne izgorite. Vse to za manjše plačilo, kot ga imajo primerljivi poklici. Pridružite se nam!
Urban ima novo sestrico!
Pred kratkim je Špela Miroševič, mamica triletnega Urbana, ki se je rodil z okvaro na genu CTNNB1 in za katerega vsa Slovenija v projektu Koraki za Urbana že drugo leto zbira sredstva za razvoj zdravila, presenetila z objavo fotografije razširjene družinice. Medtem ko sta zbiranje denarja in razvoj zdravila nemoteno potekala naprej, se je družinica pred nekaj meseci umaknila iz javnosti iz preprostega, krasnega razloga – maja, natanko mesec dni pred Urbanovim tretjim rojstnim dnem, se jim je pridružila mala Zara. »S svojim veseljem in zadovoljstvom nas uči, da je vse v redu, tako kot je, in da smo tudi mi lahko neobremenjeni in srečni!« razneženo pove Špela.
Tomo ve, da mu njegovi otroci zamerijo
Če boste dobili Jano v roke v torek, 8. novembra, je še čas, da pohitite v Kino Šiška, kjer bosta zakonca Križnar priredila dobrodelni koncert za Nube. Morda sta za mnoge norca, ampak prav takšni človekoljubni ljudje nam dajejo upanje, da na tem svetu ni vse brezupno. Neredko pri tem zanemarijo lastno družino.
Znašel se bo, ko me ne bo več
Osebna izkušnja je Eda Belaka pripeljala do tega, da se je s težavami, ki jih je v družino prinesla sinova psihična bolezen, najprej soočil. Šoku je sledilo iskanje pomoči, sčasoma pa tudi temeljna spoznanja in spremembe, ki jih je moral narediti sam pri sebi. Zdaj lahko pomaga številnim ljudem in družinam s podobnimi težavami.
V modi so drva
Zaradi podražitve energentov je letos izjemno veliko povpraševanje po kaminskih pečeh in štedilnikih na drva, pa tudi po drveh in peletih. Povprašali smo dva strokovnjaka, kako naj poskrbimo za čim varnejšo uporabo takih kurilnih naprav, saj mnogi z njimi nimamo izkušenj. Les je sicer ogljično nevtralen energent, a mora biti za kurjavo dobro posušen! Povsem neprimerno pa je kuriti mokra drva ali sežigati odpadke, ali kuriti v zastareli kurilni napravi s slabim izgorevanjem, saj s tem onesnažujemo zrak.
Kdor seje veter, žanje vihar v kozarcu vode
Tisti pregovor o tem, kako naj bi tisti, ki seje veter, potem menda za kazen požel vihar, je treba v primeru sovražnega govora malce prirediti, ker se pri tem stvari v resnici zgodijo takole: eni sejejo veter – objavljajo ali poobjavljajo sovražni govor, hujskajo, spodbujajo in netijo sovraštvo – pregovorni vihar pa potem brutalno oplazi druge, njihove nič krive tarče. In smo zdaj – s hudo zamudo – opazili, da so šle stvari predaleč, ker smo vse predolgo dopuščali, da so sejalci svoj zli veter sejali tako rekoč nekaznovano.
Ali ste nori in želite vse pobiti?
Tako so spraševali Švede, ki so med epidemijo ubrali drugačno strategijo kot večina držav po svetu. Počasi se je plošča obrnila in svet se je začel iskreno zanimati za švedski pristop: kaj delajo in kako razmišljajo. Švedski model je postal zanimiv primer, ki deluje. In morda se res velja vprašati, kot so se pri mediju The conversation: »Nepravično je, da so državo, ki je ravnala po vnaprej določenem pandemskem načrtu, obtožili eksperimenta s svojimi državljani. Morda bi morali Švedsko dojemati kot kontrolno skupino, medtem ko je preostali svet izvajal eksperiment?«
Iskanje ljubezni in seksa s pomočjo aplikacij
Aplikacija Tinder praznuje deset let. V zadnjem času se je način, kako spoznavamo potencialne partnerje, zelo spremenil. Tinder, Bumble, Grindr, Hinge in druge aplikacije za zmenke domujejo na telefonih in so nam ves čas na voljo. Vsak dan lahko pregledamo ogromno profilov ljudi, s katerimi bi se lahko dobili ali morda celo imeli zvezo. Spoznavanje neznancev in iskanje potencialnih partnerjev je lahko zabavno in predvsem hitrejše kot v nedigitalnem svetu, zna pa biti tudi površinsko, umetno in neprijetno. Vedno se zdi, da nas v aplikaciji čaka nekdo boljši in primernejši za nas.
Pritisnite gumb za hujšanje
Dovolj je rahel pritisk na pravem mestu, da se okrepi prebava, aktivira proces zgorevanja maščob, napad lakote pa mine. Seveda s prvim pritiskom na izbrano akupresurno točko naš zaobljeni trebuh ne bo izginil, bomo pa dodatno podprli shujševalni proces.
En pramen las
Bila je lepa, mlada in majčkeno uporniška, kot pritiče dekletu pri dvaindvajsetih. Trinajstega septembra je Mahso Amini na ulici aretirala iranska policija za moralo zaradi neprimerne nošnje naglavne rute. Odpeljali so jo v prevzgojni center, tri dni pozneje je pretepena umrla v bolnišnici. Tole je bil njen zločin: izpod rute ji je ušel pramen las. En pramen las. Iranske ženske so šle na ulice.
Z rezervnimi dimniki do toplih stanovanj?
Lastnike stanovanj v blokovskih soseskah, ki se ogrevajo s skupnimi kotlovnicami na zemeljski plin, precej skrbi, kako bo to zimo. Za zamenjavo ogrevanja je za to kurilno sezono že prepozno. A v številnih blokovskih soseskah je mogoče urediti alternativno ogrevanje. Najhitrejša in najcenejša rešitev je usposobitev rezervnih dimnikov za izredne razmere v blokih in priklop individualnih kaminskih peči na drva, trdi strokovnjak.
Hočem k psihiatru!
Profesor s težko roko in božjim kompleksom je zaprosil, naj ga sodišče pošlje k psihiatru. Ne na zdravljenje, temveč po izvedensko mnenje – zato, je rekel, da bi dokazal, da ni motena osebnost in da je bil ves čas »vesten in odgovoren oče«. Soobtožena, njegova druga žena, tudi hoče mnenje specialista za duševno zdravje, le da bi ona raje obiskala kliničnega psihologa, ki naj bi potrdil njeno mnenje, »da sem samostojna oseba in nisem niti agresivna niti napadalna, kot me opisujejo«. V prevodu, nočeta veljati za pošasti. Bržkone ni prijetno veljati za pošast. Čeprav tega nista naravnost rekla.
Ne spreminjam več sveta, ampak sebe
Nataša Pirc Musar je prva izmed naših kandidatk za Slovenko leta (2005), ki kandidira za predsednico države. Posebne predstavitve sploh ne potrebuje več, smo se pa z njo pogovarjali v posebni družbi. Če kdo, jo do obisti pozna prav njena sestra Tanja Pirc Robič. V petdesetih letih se nista nikoli tako sprli, da bi med njima nastala tista neznosno dolga tišina, ki jo nekateri nerazumno vlečejo tedne, mesece ali celo leta. Prvi vtis: veliko in radi se smejita. Predvolilna tekma pa ni še bolj povezala samo njiju, ampak vso družino.
Kaj, če poči?
Pišem vam, ker se nihče v moji bližini noče pogovarjati z menoj, kadar omenim možnost uporabe atomskega orožja. Pravijo, da sem paranoična in da do tega ne more priti. Tudi če pride, rešitve ni, zato naj si ne belim glave. Pa si jo. Imam tri otroke, obdelujem svoj vrt, imamo tudi kokoši in čebele. Mar res ni možno nič narediti, da jih obvarujem, če bi se zgodilo najhujše? Bomo le sedeli in upali na najboljše? Marica iz Novega mesta
Inflacija za telebane
Jugoslavija konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na plačni dan si tekel k menjalcu deviz na črno, da si kupil marke. Če nisi takoj zamenjal dinarjev v trdno valuto, je bil tvoj denar že naslednji dan vreden opazno manj. Druga rešitev je bila, da takoj nakupiš mesečno »fasungo«. Koliko te bo stala, tako nisi vedel, saj so se cene kar naprej spreminjale. Trgovke so imele več dela z lepljenjem vedno novih listkov s cenami kot s prodajo. Se je pa splačalo vzeti kredit, pa četudi po dvomestni obrestni meri. Obresti so bile kmalu komaj opazne proti temu, kako je drvela inflacija. Kredit te je čez nekaj časa stal približno toliko kot škatlica cigaret. Če si bil pameten, si v nekaj letih odplačal stanovanje in začel graditi hišo. Ko je državi zmanjkalo deviz za nakup nafte, smo se vozili en dan tisti, ki so imeli na registrski tablici zadnjo številko parno, in drug dan tisti z liho. Vsak je imel doma zalogo bencina za vsak slučaj. V letih redukcij elektrike smo zvečer sedeli ob sveči in kartali, saj je država elektriko prodajala v tujino, za devize, za dolgove. Na bankovcih so se množile ničle in skupna valuta se je leta 1989 lahko »pohvalila« z bankovci za 500.000, milijon in celo dva milijona dinarjev. Tako nekako se je pred desetletji živela inflacija na naših tleh. Zdaj spet kaže zobe. V Sloveniji, Evropi, po vsem svetu.
S kakci do zdravja
Medicina je v zadnjih desetletjih izjemno napredovala, vendar včasih napredek pomeni tudi vračanje k staremu. V zadnjem desetletju je izjemen preboj naredilo zdravljenje črevesnega mikrobioma z infuzijo tekočega blata zdravega darovalca. Tehnično dodelan, moderen postopek v bistvu le potrjuje to, kar so na Kitajskem in v Indiji vedeli že pred stoletji, celo tisočletji – zdravo črevo je ključ do zdravja. Izvrstna novica pa je, da se s transplantacijo fekalnega mikrobioma ukvarjajo v naši neposredni bližini, kjer imajo tudi fekalno banko. Na Reki smo obiskali izr. prof. dr. Gorana Hauserja, dr. med., ki je prvi v nekdanji državi začel s tem preprostim, poceni, a izjemno učinkovitim zdravljenjem.
Najprej štal'ca, potem pa krav'ca?
Kako priti do svojega stanovanja, če si mlad, prihrankov še nimaš kaj dosti, starši pa niso premožni? To je praktično nemogoče. Od leta 2015 so se povprečne cene nepremičnin povzpele za 76 odstotkov, samo v zadnjem letu so narasle za več kot 15 odstotkov. Obenem je bančna regulativa skorajda onemogočila kredite, vsaj v takšni višini, kot so potrebni za nakup stanovanja »iz nule«. Ob (pre)visokih najemninah je težko kaj prihraniti, redne službe so že skoraj izjema, kaj šele dobro plačane. Če imaš srečo, v nekaj letih dobiš neprofitno najemniško stanovanje. A prednost imajo mlade družine. Naj bi se mladi torej ob vsej finančni negotovosti najprej odločili za otroka, pa bo, kar bo?! Pri vsem tem pa zaveze vlad, da bodo prioritetno poskrbele za reševanje stanovanjskega problema mladih, padajo kot zrele hruške.
Z vsakim dnem sem postajala močnejša
Od nekdaj si je želela imeti veliko otrok. In jih je imela, šest. Lahko bi bila pravljica, reče, vse pogoje smo imeli. A ni bila pravljica, spremenila se je v grozljivko, polno psihičnega, verbalnega, finančnega in telesnega nasilja. Na ljubljanskem sodišču se te dni zaključuje kazenski proces proti njenemu bivšemu možu, srednješolskem profesorju, ki so ga nekateri označili za pošast, in njegovi drugi ženi – mimogrede, oba še vedno poučujeta. Ampak to ni zgodba o njunih zlorabah, o teh smo že pisali, to je zgodba o prvi ženi, o pogumni, močni, ljubeči ženski, ki je našla dovolj moči, da se je uprla, se postavila na noge in začela znova. To je zgodba o tem, da se je mogoče rešiti. Da je tam nekje za obzorjem svoboda, čeprav je pot do nje dolga in boleča. Je zgodba, ki daje upanje.
Odrasli res niso nič videli?!
Zaradi srhljive izpovedi dveh zdaj že odraslih deklet v časopisu Dnevnik, da ju je v konjeniškem klubu pred leti, ko sta bili stari 11 in 17 let, spolno zlorabljal trener, v konjeniškem svetu vre. Zlorabljanje je pri prvi trajalo tri leta, poleg tega je bila priča spolni zlorabi tretjega dekleta. Pogumni dekleti, ki sta prekinili molk, sta kot deklici vedeli, da bi ob naznanitvi storilca izgubili možnost dela z ljubljenimi konji, še danes pa izražata strah pred maščevanjem njega in njegove družine. Takšno pričevanje bi moralo na noge spraviti vso državo, moralo bi grmeti! Pa ne. Med nami je domnevno mnogo deklic, ki so bile (ali so še!) plen tega moškega. »Zlorab je več, kot si mislimo,« nam je zaupal vir iz konjeniških vrst, ki si s skupino zavzetih somišljenikov prizadeva, da bi zadevi prišli do dna in preprečili strahote enkrat za vselej.
Bo nekoč to edino “zdravilo”, ki ga bomo potrebovali?
V idealnem scenariju bi se naš imunski sistem znal učinkovito boriti proti vsem sovražnikom našega zdravja, tako zunanjim kot notranjim – npr. rakavim boleznim. Zdravil in obsevanj ne bi potrebovali, stranskih učinkov pa praktično ne bi bilo.
Zanesti se je treba nase
Brez električne energije danes ne deluje skoraj nič! Zato je še toliko bolj skrb zbujajoča letošnja rekordna rast cen elektrike, tako v Evropi kot pri nas, pa tudi neprestano omenjanje nujnega varčevanja in v skrajni sili morebitnih redukcij, celo električnega mrka. Prof. dr. Rafaela Mihaliča, vodjo laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, smo povprašali, kaj nas čaka in kako se v gospodinjstvih pripraviti na vse to. PODNASLOV: Pri gretju pa: veliko sreče!
Ta vojna se ne bo končala
Putin je bil donedavna za večino Rusov heroj, tako vsaj kažejo raziskave javnega mnenja, ki pa so pod ostrim državnim nadzorom, tako da jim ne gre zelo verjeti. A v glavnem najbrž držijo, sicer bi bila večina državljanov protestno na cestah – tisoče lahko zaprejo, milijonov ne morejo. A zdi se, da se počasi tudi najzvestejšim privržencem ruskega predsednika začenjajo porajati dvomi, da je napad na Ukrajino res tako plemenito pravičniški, kot je predstavljen. In da Rusija ne bo utrpela nobenih posledic.
Vsakdo ima svoj mir v sebi
Covid-19, vojna na pragu EU, jedrska grožnja, podnebne spremembe, preteči svetovni gospodarski zlom, energetska kriza itn. Kamorkoli se ozremo, so novice slabe, obeti za prihodnost pa vse prej kot rožnati. Že dolgo ni med ljudmi vladal tako vsesplošen občutek ogroženosti in tesnobe. Strah, kaj vse se nam lahko zgodi, in občutek nemoči pri tem se odražata v naraščanju in slabšanju duševnih bolezni ter porabi antidepresivov, raziskave pa kažejo, da spreminjata celo naš karakter. Kako se torej spoprijeti s svetovno situacijo in z lastnimi občutki ob njej, da bomo te težke čase prekrmarili s kar najmanj škode? Tako v duševnem zdravju kot vsakdanji rutini?
Kako gre predsednik na zmenek?
Prejšnji teden smo si lahko o predsedniških kandidatih ustvarili čisto drugačno sliko, kot kadar jih gledamo na televizijskih soočenjih. Dokazali so, da so (tudi) iskreni, duhoviti in krvavi pod kožo. Tokrat vam predstavljamo še preostale tri, ki se bodo 23. oktobra potegovali za naklonjenost volivcev.