Odkrito priznanje prve predsednice države: 'Strah me je kot hudič'

Padli sta si okrog vratu kot dolgo izgubljeni sestri, Marta Kos in Nataša Pirc Musar, nekdanji tekmici za položaj prve predsednice republike. Prva je potem odstopila, druga je zmagala, ampak še pred tem je bilo iz običajnih desnoležečih predelov slišati radostne vzklike o »babjem ravsu na levici«. Ampak nista bili videti nič sprti, kaj šele zravsani, zdeli sta se prav prijateljski, ko se je Ona ve, mreža, katere soustanoviteljici sta, zgrnila skupaj slavit svoje uspehe. Oh, in proslavljat novo leto.

Lučke za mir in solidarnost

V Mozirskem gaju se že sedmo leto zapored odvija božična bajka Slovenije. V čarobno osvetljenem parku in muzeju na prostem je letos zagorelo 1.700.000 lučk, razdeljen pa je na več tematskih vrtov s prazničnimi motivi.

Varuh otrokovih pravic, ki se ga bodo bali

Odkar pišem o treh zarubljenih otrocih (mimogrede, še vedno so brez vsakršnih stikov z mamo), se je oglasilo kar nekaj staršev, ki imajo podobne zgodbe. Ko bereš dokumente, je jasno predvsem eno: sodišča, socialni delavci in sodni izvedenci se pogosto sprašujejo le, kateri od staršev je večji manipulator, kateri je bolj sovražen do drugega, kateremu kaj manjka v glavi pa tudi sicer, zelo malo pa se ukvarjajo z osnovnim vprašanjem: kakšna je volja otrok, pri katerem od staršev jim bo bolje in zakaj.

Fante še vedno učijo, da dekleta rečejo NE, mislijo pa JA

Vsakdo, ki je kdaj hodil v šolo, ve, da se tam dogaja spolno nasilje. Ali ga je dojel kot tako, pa je vprašanje vpletenosti, vzgoje in empatije. Otipavanje, komentiranje delov telesa, izpostavljanje pornografskim vsebinam, pošiljanje sporočil s seksualno vsebino in podobno je nekaj, kar odrasli še kako opredelimo kot spolno nasilje, če se dogaja nam. Pri otrocih pa se nad vsem tem še vedno pogosto odmahne z roko, češ – bodo že prerasli, hormoni jih dajejo. A iz malega raste veliko. In da, spolno nasilje je VSAKO dejanje s spolno vsebino, ki si ga drugi ne želi, pa naj bo verbalno ali telesno. O vsem tem smo se pogovarjali s Katjo Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.

Dušica Kunaver: Po božiču dan spet raste, vedno več je svetlobe

Dušica Kunaver, upokojena profesorica angleščine in ruščine, pisateljica in zbirateljica ljudskega izročila, svoje izbrane misli o božiču splete v prelepo božično zgodbo. To je zanjo najpomembnejša prelomnica v letu. Po božiču dan spet začenja rasti, noč se krajša, vedno več je svetlobe. Čeprav po uradnem koledarju božični čas pomeni šele začetek zime, je narava v tem obdobju že na poti k pomladi, k vsak dan daljši svetlobi. Ob letošnji draginji, pa tudi negotovosti zaradi razmer, pravi, moramo ohraniti optimizem, ki nam ga ponuja božična narava. Obenem ne smemo pozabiti, da prav pretirano potrošništvo zasenči čarobnost tega praznika.

Socialna delavka gre na dopust, kličite Ninno!

Vse pogosteje se dogaja, da socialni delavci svoje odgovornosti prelagajo na člane humanitarnih organizacij. Državni uslužbenci na prostovoljce. Ko se humanitarci pritožijo, pa se znajo dobri ljudje na CSD hudo ujeziti … Tole je zgodba prostovoljke, humanitarke, naše Slovenke leta in naše prijateljice Ninne Kozorog.

Pazite, kaj naročate!

Prižgalo se je več kot 1.800.000 prazničnih luči

Ko v teh dneh v Arboretumu Volčji Potok nebo obarva večerna zarja, se v že skoraj zimskem parku prižge več kot 1.800.000 prazničnih luči.

Kako v drugi polovici življenja (spet) najti ljubezen?

Pridejo leta, ko smo prestari za to, da bi se nam življenje vrtelo okoli ljubezni, pa premladi, da bi čeznjo potegnili črto. Morda smo izgubili zakonca, morda je za nami težka ločitev, morda pa še vedno nismo našli tistega pravega. A kje iskati in kako začeti? Bi se morali opogumiti in preizkusiti sodobne metode?

Privezani starčki – ustavite to mučenje

Dementnega 89-letnega gospoda so po zlomu sklepa sprejeli v eno od slovenskih bolnišnic ter mu po namestitvi vseh mogočih cevk (infuzija, kateter, kisikova maska, dan pozneje še sonda za hranjenje) nataknili še rokavice in privezali roke na stranice postelje. Naslednji dan so mu privezali tudi nogi. »Nikoli ne bom pozabila njegovih obupanih krikov in prošenj, naj ga odvežemo,« še danes ne more pozabiti njegova sorodnica. »Mar ni ob kopici pomirjeval privezovanje nemirnih bolnikov kriminal?! Zaradi te ogabne prakse v naših bolnišnicah nas je res lahko strah starosti.« Kaj se z našimi starostniki dogaja v bolnišnicah?

Samoobramba se začne že v glavi

Mnogi začnejo razmišljati o učenju samoobrambe šele takrat, ko so že bili napadeni. Pred leti je zaradi neprijetnega večernega dogodka pred njenim domom tako vzela odgovornost v svoje roke voditeljica Tarče Erika Žnidaršič. Po neprijetnem incidentu s fizičnim nasiljem v središču Ljubljane tudi naša Slovenka leta Nika Kovač priznava, da bi morala razmisliti o tečaju samoobrambe. Sama pa ob tem vedno pomislim na film Dovolj mi je z Jennifer Lopez v glavni vlogi, kjer igra sprva zelo prestrašeno ženo, ki podlega nasilju psihopatskega moža. Ko spozna, da ji nihče v resnici ne more pomagati, dokler ne izstopi iz vloge žrtve, pa se ob treningu borilnih veščin postavi po robu moževemu nasilju ter zaščiti hčerko in sebe. S treningom samoobrambe pridobimo na vseh področjih – s tem ko postanemo samozavestnejši, izstopimo iz vloge žrtve ter začnemo graditi drugačne odnose v družini in družbi, pravi Borut Kincl, eden največjih mojstrov v svetu realne samoobrambe, ustanovitelj, glavni inštruktor in idejni vodja Kempo Arnis Federacije s sedežem v Novem mestu.

Slovenski mesni nadomestek, ki navdušuje svet

Marsikdo, ki žanje svetovni uspeh in slavo, je začel skromno – v garaži. Podobno, le da v sobico dveh podjetnih študentov, Maja Hrovata in Luka Sinčka, pa segajo začetki podjetja Juicy Marbles, katerega mesni nadomestek – steak, ki ga še poznavalci težko ločijo od pravega mesa, je čez noč postal uspešnica, v tujini celo bolj kot doma, in je tako rekoč razprodan.

Umiramo. Ampak nič hudega.

Nekateri se bojijo smrti, drugi umiranja, tretji obojega. Da sta prvo in drugo dve različni stvari, sem presenečeno spoznala že enkrat v osnovni šoli, ko sem, kot je red in navada, brala Vinetuja – ali pa je bil morda Poslednji Mohikanec, ne spomnim se več, ena od tistih indijanaric pač – in je bil tam prizor, ko nekdo, ki ve, da ga bodo mučili, prosi indijanskega poglavarja za hitro smrt. Oh, brez skrbi, smrt bo hitra, odvrne Indijanec – samo pot do nje bo dolga. No, to je bil že zelo zgodaj moj aha trenutek. Sicer pa na smrt gledam precej podobno kot komik Spike Milligan, ki je rekel, ni me strah smrti, samo nočem biti zraven, ko se zgodi. In ni me strah pogovora o smrti, čeprav je to nekaj, čemur se Slovenci sicer strašansko radi izognejo. Ampak ni nič grozno in zanimive stvari slišiš, ko si začnejo ljudje sproščeno izmenjevati svoje ideje o smrti.

Kaj mi ima povedati moj pes

Dokler ni obiskala prve delavnice o sporazumevanju z živalmi, tudi Pea Horsley ni verjela, da je sporazumevanje z njimi, kot v filmu Dr. Dolittle, mogoče. Na lastni koži se je prepričala o nasprotnem. Danes je ena najbolj cenjenih strokovnjakinj za sporazumevanje z živalmi v Veliki Britaniji, predavateljica, učiteljica in avtorica prodajnih uspešnic o omenjeni temi. Živali, pravi, nas učijo brezpogojne ljubezni in odpuščanja. Prepričana je, da nam učenje sporazumevanja z njimi širi zavest in nas spreminja. Smernice preprostega sporazumevanja z živalmi je zapisala v knjigi Sporazumevanje z živalmi, ta je pred kratkim izšla tudi v slovenščini.

Mučenje s tisoč rezi

Kaj bi storili, če bi vas nekdo zasul s plazom neosnovanih tožb in ovadb zaradi neresničnih zločinov – tožb, s katerimi vam povzroča na tisoče evrov materialne škode in neizmerljivo škodo na ugledu in slovesu?

Zlomljeni objemi

Poznate tisto, da naj bi imela vsaka zgodba dve plati? No, tale jih ima več. In slika, ki jo sestavljajo, vsakemu pokaže nekaj drugega. Pisala nam je »zaskrbljena babica«, tako se je podpisala. Doživljam resnično in grozovito zgodbo, piše v sporočilu – njeno štiriletno vnukinjo naj bi starša zlorabljala tako spolno kot fizično. Predolgo sem odlašala s prijavo, tega se bom do smrti kesala, je še napisala. Ampak potem je vendarle šla in ju prijavila. Kaj se je zgodilo potem? Nič. In marsikaj.

Bomo lažje prišli do osebnega zdravnika?

Dodatno plačilo zaposlenim, dodatno zaposlovanje kadrov, izplačevanje dodatkov, preseganje rednega programa dela in ambulante za neopredeljene. Bomo z rešitvami iz novega zakona lažje prišli do osebnega zdravnika?

Ne diete, lotite se vzroka

Marsikdo se je že lotil hujšanja, ki pa je največkrat neuspešno. Preveč razmišljamo o dietah, medtem ko bi se morali posvetiti predvsem vzrokom, zaradi katerih smo obsojeni na odvečne kilograme. Asja Frank, magistra farmacije, praktikantka funkcionalne medicine in terapevtka scenar, uči, kako odpravimo vzroke za previsoko telesno težo in spremenimo življenjski slog, da bomo trajno obdržali vitkost. Tekst: RENATA UCMAN, foto: ARHIV ASJA FRANK

Človek, veseli se, kmalu boš spet na Luni

Po 50 letih, odkar je človek nazadnje stopil na Luno, je ameriška vesoljska agencija Nasa v vesolje izstrelila najmočnejšo raketo doslej in proti Luni poslala modul Orion. Projekt Artemis bo čez eno leto v vesolje poslal tudi posadko, vrhunec pa predvidevajo čez približno tri leta, ko bo človek zopet stopil na Luno. Vendar cilj ni Luna, nam je razložil astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, temveč Mars. Človek pač nenehno hrepeni po tem, da bi odkril kaj novega, to človeštvo poganja naprej. In nikar ne pozabimo: raketa je v vesolje poletela tudi zaradi slovenskega znanja in tehnologije. Aplavz vsem genialcem iz trboveljskega podjetja Dewesoft.

Prerojeni s čebeljimi pridelki

Nika Pengal je čebelarka in apiterapevtka ter članica komisije za apiterapijo na Čebelarski zvezi Slovenije. S čebeljimi pridelki je najprej najprej pomagala sebi, zdaj z apiterapijo, o kateri se nenehno izobražuje, pomaga tudi drugim. Povprašali smo jo, kako si s čebeljimi pridelki okrepimo telo in odpornost. Ste vedeli, da je med bolje piti kot jesti in da ga nikoli ne smemo segrevati, saj je kristalizacija enosmeren proces? Ali pa da propolisa nikoli ne nakapamo na sladkor, temveč na med? Pa da si s cvetnim prahom lahko pomagamo pri senenem nahodu, matični mleček pa je celo naravni antidepresiv?

Kdo bo popravil zlomljene ljudi?

Profesor in njegova druga žena, ki sta dolga leta fizično in psihično mučila ter strahovala profesorjevo prvo ženo in njene otroke, sta stala v sodni dvorani in skoraj eno uro stoje poslušala branje sodbe, za katero sta vedela, da pride. In potem je prišla. Kriva sta.

Sežigalnice ne smejo biti naša prihodnost

Medtem ko Evropska unija že tri leta svetuje, naj države opuščajo naložbe v sežigalnice odpadkov, je prejšnja vlada prižgala zeleno luč novim sežigalnicam v Sloveniji (Ljubljana, Kočevje, Maribor). Posebej Ljubljana je s svojo geografsko lego v kotlini in že tako onesnaženim zrakom posebej problematična za tak objekt. V naši prestolnici zaradi onesnaženega zraka umre sto ljudi na leto, kar je dvakrat več od državnega povprečja. Zato so odločen ne sežigalnicam izrazili zdravniki, a to lokalne oblasti očitno ne zanima. Nas trboveljska cementarna in Anhovo nista nič naučila?

Bi morali kadilci pripomočke za odvajanje dobiti na recept?

V EU vsako leto zaradi s kajenjem povezanih bolezni umre 700.000 ljudi. Poraba tobaka je že dolgo vodilni vzrok za nastanek raka, ki ga je mogoče preprečiti. Med kadilci je okoli 30 odstotkov takih, ki se slabi navadi nočejo ali ne zmorejo odpovedati. Pri drugih oblikah odvisnosti in škodljivih razvad so poznani protokoli za zmanjševanje škode (harm reduction), pri odvisnosti od kajenja pa jih ni. To je nesprejemljivo, pravi dr. Andrzej Fal, strokovnjak na tem področju. Razmišljati bi morali celo o tem, da bi kadilci pripomočke za odvajanje dobili na recept!

ZA kaj?

Zadnja novembrska nedelja bo superreferendumska, takrat bomo odločali o tem, ali bodo padli ali obstali trije že sprejeti zakoni – o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV. Slednji dviguje največ prahu, kajti prav nad Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji se je opozicija spravila z največjim žarom. Ne zato, ker bi bil najpomembnejši, kajti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo odločal o tem, v kakšnih življenjskih pogojih bomo preživljali starost ali dolgo bolezen, je vsaj enako pomemben. Ampak v oglušujočem tornadu nasprotovanj, ki se je dvignil okrog zakona o RTV, je toliko zavajanj, podtikanj in – recimo bobu bob – laži, da se bomo ljubeče posvetili samo njemu in pogledali, ZA kaj pravzaprav gre.

Ali imamo v Sloveniji rezervni načrt?

Na nedavnem Ekocijevem (Eko civilna iniciativa Slovenije) posvetu o prehranski varnosti so udeleženci opozorili na pomembne teme. Med drugim so uradnikom predlagali, naj naredijo stresne teste prehranske samooskrbe. Nemčija jih menda na veliko izvaja, kaj pa mi? Iluzorno je pričakovati, da bi nam ob pomanjkanju hrane – bodisi zaradi podnebnih sprememb, energetske ali katere druge krize – na pomoč solidarno priskočile druge države, sploh če bi se same znašle v istem črnem scenariju. Seveda si tega nihče ne želi, a če želimo preživeti v tem norem svetu, moramo biti pač pripravljeni na vse. Mimogrede, ali veste, da v državnih blagovnih rezervah trenutno nimamo niti enega semena?