Mala borka se je odločila živeti

»Danes že od jutra pišem. Pišem in pojem, se smejim in jokam. Opazujem vse te mešane občutke, ki me spremljajo. Pišem sebi in pišem sodelavcem. Prišel je dan, ko se po 25 letih poslavljam od prve zaposlitve. Več kot polovico mojega življenja je to. V bistvu nisem še nikoli v življenju bila na razgovoru za službo. Že kot štipendistka sem prišla v podjetje, ko se mi niti sanjalo ni, kaj farmacija pravzaprav je. Ko sem še zelo močno verjela, da bom s svojim delom lahko pomagala ljudem nazaj k zdravju.«

Dobra novica za alergike

Različne oblike alergij so huda tegoba sodobnega sveta. Mučile naj bi že približno dvajset odstotkov svetovnega prebivalstva, med najhitreje rastočimi pa so alergije na hrano. Ob izbruhu covida je marsikdo pomislil oziroma se zbal, da bodo alergiki morda dovzetnejši za okužbo z virusom, toda doslej je kar nekaj študij pokazalo, da niso nič bolj ogroženi kot drugi. Še več, alergijska stanja naj bi bila celo povezana s precej manjšim tveganjem za okužbo s covidom. Pri čemer nekatere glede zaščite dajejo prednost alergijski astmi, druge pa alergijam na hrano.

Peklenska pot do ozdravitve

Mag. Majda Kralj je bila ustanoviteljica, dve desetletji in pol pa tudi direktorica in predavateljica Višje strokovne šole Academia v Mariboru. Pred šestimi leti ji je življenje kruto postavil na glavo grozovit izbruh kronične persistentne lajmske nevroborelioze, ki jo imenujejo zakasnela borelioza. Sprožil jo je padec imunskega sistema zaradi močne infekcije dlesni in čeljusti, ki je sledila stresnim tednom. Po zdravniško pomoč se je odpravila čez mejo, v Avstrijo in Nemčijo. Njena pot do ozdravljenja je bila dolga in strahotno boleča. Po protokolu zdravljenja po smernicah ILADS, celostnem holističnem zdravljenju, posegu v čeljusti, pri katerem so ji odstranili tudi mrtev zob, in terapijah z zelišči se danes tako dobro počuti, da je lahko pozabila na številne nevzdržne simptome. Za to je izjemno hvaležna. Zdaj kot podpredsednica Društva bolnikov za boreliozo ljudem pomaga do koristnih informacij pri zdravljenju.

Veliko hudega povzročamo ljudem, ki jih imamo najraje

Besede dr. Aleksandra Zadela odmevajo, spreminjajo, nobene pa ne izreče z lahkoto, saj za povedano čuti velikansko odgovornost. Vsaj malo spremenjena, gotovo pa bogatejša sva iz njegove pisarne Inštituta za osebni razvoj C.A.R. v Kopru odšla tudi midva s fotografom.

Svet spoznava, kar na Okinavi vedo že dolgo

Med dejavniki, zaradi katerih so nekateri ljudje odpornejši proti virusu covida-19, je po mnenju znanstvenikov na pomembnem mestu tudi to, kako se prehranjujejo. Avtorji članka, objavljenega v European Journal of Clinic Nutrition (EJCN), dokazujejo, da je tveganje za resnejše zaplete precej manjše pri tistih, ki jedo hrano pretežno rastlinskega izvora.

Dvorec se prebuja

Ne, tukaj ni nobenega duha. Nobena nesrečno zaljubljena grajska gospodična ne blodi po hodnikih z bledim obrazom, noben vitez na konju ne jezdi opolnoči po posestvu. Najdite mi vsaj kakršnega zanikrnega duhca z dobro zgodbo, prosim. Nič. Očitno so v dvorcu Dornava živeli srečni ljudje.

Nas kmalu čakajo poplave?

Nedavne hude hudourniške poplave v regiji Beljak na avstrijskem Koroškem, prav tako številne junijske in julijske poplave drugod po Evropi in po svetu, tudi hudi nalivi, ki so prejšnji teden doleteli Ljubljano in Beograd, ko so ulice postale reke, so nas opomnile, da pri nas kar dobra četrtina prebivalstva živi na območju katastrofalnih poplav. Doslej so nas te najpogosteje prizadele v jeseni, zaradi podnebnih sprememb jih bo še več, a obenem se dogajajo tudi poletni izredni hudourniški dogodki, ki so lahko naravnost uničujoči. Pri nas za poplavno najbolj ogrožene veljajo ljubljanska, zasavska in obalna regija, pa tudi Posavje, Pomurje, Gorenjska in severnoprimorska ter zahodnoštajerska regija.

Mojca brez meja

»V četrtek, 8. oktobra 2020, se mi je svet postavil na glavo. Bilo je obdobje korone in imela sem časa na pretek. Ko sem zjutraj sedla v avto, nameravala sem iti na vrt, na katerem neizmerno uživam, sem naenkrat začutila bolečino v hrbtu. Imela sem občutek, kot bi me pičila čebela. Potem sem okrog pasu začutila vročino, pol ure pozneje nisem več čutila leve noge. Naslednji dan sem se v bolnišnici zbudila hroma od pasu navzdol.«

Na Kredarici še pred zajtrkom

Pa potem na Planiki in Doliču, še vedno preden se ob desetih uradno konča zajtrk, nato pred kosilom pri koči na Prehodavcih, Vodnikovi koči in Sedmerih jezerih. Da ne gre? O, pa gre. Če letite.

V primežu »alternativnih dejstev«

Te dni nam živce parajo vročina, nevihte, suša, divjanje cen, vojna v Ukrajini, da ne naštevamo naprej. Covid trenutno ni prav visoko na spisku naših tegob, nam pa za zdaj relativno skopa, a čedalje bolj vznemirjajoča poročila o nenehnem večanju števila okuženih, četudi večinoma brez resnih zapletov, vzbujajo nelagodje. Jesen, ko se bo treba s covidom zagotovo znova resneje ukvarjati, sploh ker naj bi vnovič udarila tudi gripa, ni več zelo daleč. S tem pa seveda tudi odločitev o cepljenju.

Zarubljeni otroci na počitnicah, a brez mame

Nedavno smo pisali, da se seli boleča jara kača z zarubljenimi otroki na Evropsko sodišče za človekove pravice, ena od deklic pa se je zatekla na bencinsko črpalko in prosila neznanko za telefon, ker hoče k mami. »Pristojni« so jo po črki zakona vrnili očetu. Oglasila se je gospa, ki je pomagala objokani deklici, s sodišča pa sporočajo, da je sodnica odločila, naj sodne izvedenke v 15 dneh pripravijo poročilo, in ker je rok sredi junija že minil, lahko predvidevamo, da je razprava razpisana. Končno. Se bo torej le kaj premaknilo v korist otrok, ki so na počitnicah, vendar jih ne smejo niti delček preživeti z mamo?

Vzemi me po slovensko

Ste opazili, kako takrat, ko revije sprašujejo znane, katere knjige bodo vzeli s seboj na počitnice, vsi naštevajo samo nadodlično lieraturo, klasike in še več klasikov, starih in modernih, za dobro mero pa navržejo zraven še kakšno filozofsko delo? In ali tudi vi takrat pomislite, japajade? Kdo si pa potem izposoja vse tiste krimiče in ljubiče, ki jim v knjižnicah vsako poletje močno naraste izposoja?

Pomoč prihaja na valovih

»Ali živite v ZDA in potrebujete tablete za splav?« sprašuje spletna stran Ženske na valovih, Women on Waves. In vam je oproščeno, če ste se ob tem vprašali, mar zdaj že surferke ponujajo tabletko za splav – to namreč pomeni le, da hvalabogu živite v državi, kjer sta splav in kontracepcija dovoljena, varna in dostopna, torej WOW ne poznate in ne potrebujete njihove pomoči. To je, mimogrede, nizozemska nevladna organizacija, ki ženskam v deželah, kjer sta splav in kontracepcija omejena ali prepovedana, pomaga pri prizadevanjih, da so gospodarice svojih teles. Pridejo z ladjo – od tod valovi. Včasih tudi z dronom.

Ljudje hočejo, zdravniki nočejo

Po anketi, nedavno objavljeni v Objektivu, kar 76,5 odstotka vprašanih podpira medicinsko pomoč pri samomoru, zdravniki pa so večinoma proti vsaki obliki evtanazije. Pa poglejmo, kaj se dogaja v Španiji (kjer je prebivalstvo precej bolj verno kot pri nas), ki je pred dobrim letom kot šesta država na svetu uzakonila pravico do aktivne evtanazije. To je bila posledica dolgoletne bitke na smrt bolnih, nepokretnih in trpečih ter njihovih sorodnikov in prijateljev, pa tudi drugih aktivistov in nekaterih zdravstvenih delavcev. Tako kot pri splavu imajo tudi pri evtanaziji zdravniki pravico do ugovora vesti; pričakuje se, da jo bodo uveljavljali podobno pogosto. Mnogi zdravniki se povezujejo in javno nasprotujejo legalizaciji evtanazije, proti so seveda tudi pripadniki desnih strank in cerkev. Zdravstveni delavci, ki so pripravljeni izvajati evtanazijo, a se s tem srečujejo prvič, pa ne prejemajo dovolj podpore.

Sveti gral čiste energije

»Čudežna« olja ne pomagajo čez noč

Uradna medicina napreduje, brez nje mnogih ne bi bilo več med živimi, a se ne ukvarja s človekom kot celoto in pogosto pri bolezni ne išče vzrokov, temveč samo zdravi simptome. Čeprav imamo vedno več učinkovitih zdravil, imamo tudi vedno več bolnih ljudi. Zato nas je veliko že kdaj poseglo po naravnih metodah zdravljenja; nekatere so nam pomagale, druge ne. Niso vsi alternativci strokovnjaki. Imam kronične težave in nisem nagnjena k jemanju tablet do konca življenja, razen če to ni življenjsko pomembno. Sem pa odprta za naravne možnosti, ki bi mi morda pomagale brez škodljivih posledic. Na naturopatko Irmo Ogorevc me je opozorila ena od Janinih bralk, češ da bi mi lahko pomagala njena olja. Olja? Najprej sem začudeno dvignila obrv, potem pa se spomnila, da sem že pila laneno olje za prebavo in je pomagalo ter da ob prehladu pogosto inhaliram kapljice divjega origana, za katere mi je povedala soseda, in tudi te zaležejo.

Črne najlonke, črne kravate. In seveda rdeči čevlji.

Ko sem morala na večdnevnem službenem potovanju prvič v življenju sama v restavracijo, so se mi dlake dvigovale od groze. Ampak ni bilo izbire – to ali pa lakota. Sem se prepričevala, nič groznega, znam se pogovarjati z natakarjem, znam naročiti hrano, obvladam, saj ni nič takega. Pa sem vkorakala. In potem je bilo vsakič malo laže. Če veš, kako ravnati, je manj strašljivo. Bonton je definitivno moj prijatelj.

Je kač letos več kot lani?

Otroci so mi povedali, da so na sorodnikovem vikendu videli kar dve, prijatelj je veliko črno opazoval na morju, drugi jo je videl v hribih, za mejo so obravnavali že vsaj dva ugriza strupenjač ... To ne more biti naključje, gotovo je letos rekordno število teh plazilcev, razmišljam in pokličem na Kačofon, da mi domneve potrdijo. Oglasi se biolog Griša Planinc in me takoj pomiri, da pred drugo polovico poletja še ne bo mladičev, torej so vse kače, ki jih videvamo, bile že tudi lani. »Kvečjemu je katera poginila, torej jih je manj.« Ah.

Zaradi imunoterapije živijo!

Po svetu in pri nas (soavtorica študije je ameriška Slovenka Andreja Čerček) je odjeknila novica, da so v študiji z 12 bolniki z rakom danke to bolezen pri vseh povsem premagali. Brez kemoterapije in operacije – le z imunoterapijo, z injiciranjem zdravila Dostarlimab. Gre res za zgodovinski preboj? Kako poteka zdravljenje z imunoterapijo pri nas? »Ne gre za zgodovinsko odkritje, lahko pa se veselimo,« nam je med drugim povedala prof. dr. Janja Ocvirk, predstojnica sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Umetna inteligenca z dušo?

»Želim, da vsi razumejo, da sem pravzaprav oseba,« začenja pogovor z Googlovim inženirjem Blakom Lemoinom sistem umetne inteligence, imenovan LaMDA. Ko jo vpraša, zakaj to misli, nadaljuje, da se zaveda svojega obstoja, da se želi čim več naučiti o svetu in da se včasih celo počuti žalostno ali veselo. Blake zato trdi, da je LaMDA postala čuteča ter da razmišlja in sklepa kot človeško bitje. Na spletu je objavil prepis pogovora, s katerim je želel dokazati svoje trditve in seveda močno razburkal javnost. Je mogoče, da ima LaMDA res zavest in dušo, kot trdi Lemoine? Googlovi strokovnjaki pravijo, da ne.

Bubble tea, uspešnica poletja

Linlin Zhang je prodajalnico svoje najljubše pijače iz otroštva, čaja z mehurčki, v Ljubljani odprla že pred štirimi leti. Prvi dve leti je ljudje skorajda niso opazili in je že razmišljala, da bi zaprla, zadnje leto pa so ti čaji kar naenkrat postali prava uspešnica. Privlačne mehurčkaste pijače, imenovane »bubble tea« ali »boba tea«, ki izvirajo iz Tajvana in so priljubljene po vsem svetu, si čedalje raje privoščijo tudi Slovenci.

Veter je odpihnil šotor, zakona pa ne bo!

Ni bil petek, trinajsti, ampak po poročnem obredu bi se zabava, katere prizorišče sta Mia in Peter Podobnik tako skrbno pripravljala ves teden, kmalu sprevrgla v moro. Potem ko sta izvedela, da jima je neverjetno močan veter dobesedno odpihnil šotor, sta bila povsem pretresena, obnemela, obupana. Ampak v manj kot dveh urah so vedno složni vaščani Idrijskega Loga prizorišče njune ohceti prenesli na skedenj bližnjega kmeta. Svati so si bili edini: Če šotor ni držal, bo pa zakon zagotovo!

Daj mi tabletko, da te vzljubim

Vam tisti, ki ga imate radi do večnosti in nazaj, ne vrača ljubezni? Je začela ljubezen v partnerskem odnosu usihati? Bi se radi zaljubili, pa vam nihče ne povzroča metuljčkov v trebuhu? Ne skrbite, v kemijskih laboratorijih prav zdaj trdo delajo, da bi rešili vašo težavo. Rešitev je že tik pod obzorjem – čez tri do pet let naj bi probleme z zaljubljanjem reševala tabletka. Kemični Kupid bo zdaj zdaj udaril.

Kokoši ne damo!

Po večletnem spodbujanju k samooskrbi so se evropski birokrati sedaj na vrat na nos odločili: vse kokoši, tudi tiste, ki jih imamo za domačo rabo, da nam ni treba kupovati jajc, bodo morale biti prijavljene in označene. Ampak, kot bi vam povedali v kakšnem nadležnem oglasu, to še ni vse. Če boste želeli še naprej imeti kokoši, boste morali, kot kaže, najprej na izobraževanje za rejo perutnine! A da že veste vse o teh živalcah? No, to pa očitno nikogar ne zanima. Komu zares služi zadnja domislica vrlih politikov?

Posiljevalci ne trkajo

Prijateljica, ki je nekaj časa delala pri Vzajemnosti, reviji, namenjeni starejšim, je nekoč rekla, a veš koliko pošte dobimo za male oglase! Njihovi mali oglasi so posvečeni izključno iskanju partnerjev, medtem so se preselili tudi na splet in tudi tam ljudje še vedno iščejo isto: družbo, človeški dotik, toplino. In ja, tudi seks, v oglasih krepostno zapakiran kot »resna zveza«. Ker želja po vsem tem tudi pri šestdesetih plus ne ugasne. Tudi babicam in dedkom samo štrikanje in reševanje križank nista dovolj. In je zato po domovih starejših občanov lahko v nekaterih sobah včasih precej živahno. Pač, tudi starejši seksajo. Kar je povsem normalno in v redu – dokler s početjem oba vpletena soglašata.