Zgodbe
Bomo lažje prišli do osebnega zdravnika?
Dodatno plačilo zaposlenim, dodatno zaposlovanje kadrov, izplačevanje dodatkov, preseganje rednega programa dela in ambulante za neopredeljene. Bomo z rešitvami iz novega zakona lažje prišli do osebnega zdravnika?
Ne diete, lotite se vzroka
Marsikdo se je že lotil hujšanja, ki pa je največkrat neuspešno. Preveč razmišljamo o dietah, medtem ko bi se morali posvetiti predvsem vzrokom, zaradi katerih smo obsojeni na odvečne kilograme. Asja Frank, magistra farmacije, praktikantka funkcionalne medicine in terapevtka scenar, uči, kako odpravimo vzroke za previsoko telesno težo in spremenimo življenjski slog, da bomo trajno obdržali vitkost. Tekst: RENATA UCMAN, foto: ARHIV ASJA FRANK
Človek, veseli se, kmalu boš spet na Luni
Po 50 letih, odkar je človek nazadnje stopil na Luno, je ameriška vesoljska agencija Nasa v vesolje izstrelila najmočnejšo raketo doslej in proti Luni poslala modul Orion. Projekt Artemis bo čez eno leto v vesolje poslal tudi posadko, vrhunec pa predvidevajo čez približno tri leta, ko bo človek zopet stopil na Luno. Vendar cilj ni Luna, nam je razložil astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, temveč Mars. Človek pač nenehno hrepeni po tem, da bi odkril kaj novega, to človeštvo poganja naprej. In nikar ne pozabimo: raketa je v vesolje poletela tudi zaradi slovenskega znanja in tehnologije. Aplavz vsem genialcem iz trboveljskega podjetja Dewesoft.
Prerojeni s čebeljimi pridelki
Nika Pengal je čebelarka in apiterapevtka ter članica komisije za apiterapijo na Čebelarski zvezi Slovenije. S čebeljimi pridelki je najprej najprej pomagala sebi, zdaj z apiterapijo, o kateri se nenehno izobražuje, pomaga tudi drugim. Povprašali smo jo, kako si s čebeljimi pridelki okrepimo telo in odpornost. Ste vedeli, da je med bolje piti kot jesti in da ga nikoli ne smemo segrevati, saj je kristalizacija enosmeren proces? Ali pa da propolisa nikoli ne nakapamo na sladkor, temveč na med? Pa da si s cvetnim prahom lahko pomagamo pri senenem nahodu, matični mleček pa je celo naravni antidepresiv?
Kdo bo popravil zlomljene ljudi?
Profesor in njegova druga žena, ki sta dolga leta fizično in psihično mučila ter strahovala profesorjevo prvo ženo in njene otroke, sta stala v sodni dvorani in skoraj eno uro stoje poslušala branje sodbe, za katero sta vedela, da pride. In potem je prišla. Kriva sta.
Sežigalnice ne smejo biti naša prihodnost
Medtem ko Evropska unija že tri leta svetuje, naj države opuščajo naložbe v sežigalnice odpadkov, je prejšnja vlada prižgala zeleno luč novim sežigalnicam v Sloveniji (Ljubljana, Kočevje, Maribor). Posebej Ljubljana je s svojo geografsko lego v kotlini in že tako onesnaženim zrakom posebej problematična za tak objekt. V naši prestolnici zaradi onesnaženega zraka umre sto ljudi na leto, kar je dvakrat več od državnega povprečja. Zato so odločen ne sežigalnicam izrazili zdravniki, a to lokalne oblasti očitno ne zanima. Nas trboveljska cementarna in Anhovo nista nič naučila?
Bi morali kadilci pripomočke za odvajanje dobiti na recept?
V EU vsako leto zaradi s kajenjem povezanih bolezni umre 700.000 ljudi. Poraba tobaka je že dolgo vodilni vzrok za nastanek raka, ki ga je mogoče preprečiti. Med kadilci je okoli 30 odstotkov takih, ki se slabi navadi nočejo ali ne zmorejo odpovedati. Pri drugih oblikah odvisnosti in škodljivih razvad so poznani protokoli za zmanjševanje škode (harm reduction), pri odvisnosti od kajenja pa jih ni. To je nesprejemljivo, pravi dr. Andrzej Fal, strokovnjak na tem področju. Razmišljati bi morali celo o tem, da bi kadilci pripomočke za odvajanje dobili na recept!
ZA kaj?
Zadnja novembrska nedelja bo superreferendumska, takrat bomo odločali o tem, ali bodo padli ali obstali trije že sprejeti zakoni – o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV. Slednji dviguje največ prahu, kajti prav nad Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji se je opozicija spravila z največjim žarom. Ne zato, ker bi bil najpomembnejši, kajti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo odločal o tem, v kakšnih življenjskih pogojih bomo preživljali starost ali dolgo bolezen, je vsaj enako pomemben. Ampak v oglušujočem tornadu nasprotovanj, ki se je dvignil okrog zakona o RTV, je toliko zavajanj, podtikanj in – recimo bobu bob – laži, da se bomo ljubeče posvetili samo njemu in pogledali, ZA kaj pravzaprav gre.
Ali imamo v Sloveniji rezervni načrt?
Na nedavnem Ekocijevem (Eko civilna iniciativa Slovenije) posvetu o prehranski varnosti so udeleženci opozorili na pomembne teme. Med drugim so uradnikom predlagali, naj naredijo stresne teste prehranske samooskrbe. Nemčija jih menda na veliko izvaja, kaj pa mi? Iluzorno je pričakovati, da bi nam ob pomanjkanju hrane – bodisi zaradi podnebnih sprememb, energetske ali katere druge krize – na pomoč solidarno priskočile druge države, sploh če bi se same znašle v istem črnem scenariju. Seveda si tega nihče ne želi, a če želimo preživeti v tem norem svetu, moramo biti pač pripravljeni na vse. Mimogrede, ali veste, da v državnih blagovnih rezervah trenutno nimamo niti enega semena?
Naša pot v pekel
Svetovni voditelji te dni iščejo rešitve za preživetje planeta na konferenci Združenih narodov (ZN) o podnebnih spremembah v Egiptu. Kitajske, Indije, Avstralije, Japonske, Kanade, Argentine, Južne Koreje, Mehike in Turčije ne bo med njimi, četudi po besedah Guterresa, glavnega tajnika ZN, drvimo v pekel z največjo možno hitrostjo. Kljub katastrofičnim scenarijem, ki se zaradi podivjanega vremena dogajajo tukaj in zdaj, imamo ljudje še vedno vtis, kot da se politiki le srečujejo in da so tam zato, ker morajo biti. Koliko poplav, orkanov, suš in smrti se še mora zgoditi, da bomo ukrepali – VSI?
Bi vi delali v takih pogojih?
Zaposlimo tisoč strokovnjakov. Za vsebinsko delo boste imeli premalo časa, zato pa boste ure preživeli ob vnašanju istih podatkov na treh koncih. Javnost bo do vas negativno nastrojena, stranke čedalje zahtevnejše. Sem ter tja boste doživeli kak verbalen ali fizičen napad. Imeli boste odlične možnosti, da na svoja pleča prevzamete delo bolnih ali izgorelih kolegov, dokler še sami ne izgorite. Vse to za manjše plačilo, kot ga imajo primerljivi poklici. Pridružite se nam!
Urban ima novo sestrico!
Pred kratkim je Špela Miroševič, mamica triletnega Urbana, ki se je rodil z okvaro na genu CTNNB1 in za katerega vsa Slovenija v projektu Koraki za Urbana že drugo leto zbira sredstva za razvoj zdravila, presenetila z objavo fotografije razširjene družinice. Medtem ko sta zbiranje denarja in razvoj zdravila nemoteno potekala naprej, se je družinica pred nekaj meseci umaknila iz javnosti iz preprostega, krasnega razloga – maja, natanko mesec dni pred Urbanovim tretjim rojstnim dnem, se jim je pridružila mala Zara. »S svojim veseljem in zadovoljstvom nas uči, da je vse v redu, tako kot je, in da smo tudi mi lahko neobremenjeni in srečni!« razneženo pove Špela.
Tomo ve, da mu njegovi otroci zamerijo
Če boste dobili Jano v roke v torek, 8. novembra, je še čas, da pohitite v Kino Šiška, kjer bosta zakonca Križnar priredila dobrodelni koncert za Nube. Morda sta za mnoge norca, ampak prav takšni človekoljubni ljudje nam dajejo upanje, da na tem svetu ni vse brezupno. Neredko pri tem zanemarijo lastno družino.
Znašel se bo, ko me ne bo več
Osebna izkušnja je Eda Belaka pripeljala do tega, da se je s težavami, ki jih je v družino prinesla sinova psihična bolezen, najprej soočil. Šoku je sledilo iskanje pomoči, sčasoma pa tudi temeljna spoznanja in spremembe, ki jih je moral narediti sam pri sebi. Zdaj lahko pomaga številnim ljudem in družinam s podobnimi težavami.
V modi so drva
Zaradi podražitve energentov je letos izjemno veliko povpraševanje po kaminskih pečeh in štedilnikih na drva, pa tudi po drveh in peletih. Povprašali smo dva strokovnjaka, kako naj poskrbimo za čim varnejšo uporabo takih kurilnih naprav, saj mnogi z njimi nimamo izkušenj. Les je sicer ogljično nevtralen energent, a mora biti za kurjavo dobro posušen! Povsem neprimerno pa je kuriti mokra drva ali sežigati odpadke, ali kuriti v zastareli kurilni napravi s slabim izgorevanjem, saj s tem onesnažujemo zrak.
Kdor seje veter, žanje vihar v kozarcu vode
Tisti pregovor o tem, kako naj bi tisti, ki seje veter, potem menda za kazen požel vihar, je treba v primeru sovražnega govora malce prirediti, ker se pri tem stvari v resnici zgodijo takole: eni sejejo veter – objavljajo ali poobjavljajo sovražni govor, hujskajo, spodbujajo in netijo sovraštvo – pregovorni vihar pa potem brutalno oplazi druge, njihove nič krive tarče. In smo zdaj – s hudo zamudo – opazili, da so šle stvari predaleč, ker smo vse predolgo dopuščali, da so sejalci svoj zli veter sejali tako rekoč nekaznovano.
Ali ste nori in želite vse pobiti?
Tako so spraševali Švede, ki so med epidemijo ubrali drugačno strategijo kot večina držav po svetu. Počasi se je plošča obrnila in svet se je začel iskreno zanimati za švedski pristop: kaj delajo in kako razmišljajo. Švedski model je postal zanimiv primer, ki deluje. In morda se res velja vprašati, kot so se pri mediju The conversation: »Nepravično je, da so državo, ki je ravnala po vnaprej določenem pandemskem načrtu, obtožili eksperimenta s svojimi državljani. Morda bi morali Švedsko dojemati kot kontrolno skupino, medtem ko je preostali svet izvajal eksperiment?«
Iskanje ljubezni in seksa s pomočjo aplikacij
Aplikacija Tinder praznuje deset let. V zadnjem času se je način, kako spoznavamo potencialne partnerje, zelo spremenil. Tinder, Bumble, Grindr, Hinge in druge aplikacije za zmenke domujejo na telefonih in so nam ves čas na voljo. Vsak dan lahko pregledamo ogromno profilov ljudi, s katerimi bi se lahko dobili ali morda celo imeli zvezo. Spoznavanje neznancev in iskanje potencialnih partnerjev je lahko zabavno in predvsem hitrejše kot v nedigitalnem svetu, zna pa biti tudi površinsko, umetno in neprijetno. Vedno se zdi, da nas v aplikaciji čaka nekdo boljši in primernejši za nas.
Pritisnite gumb za hujšanje
Dovolj je rahel pritisk na pravem mestu, da se okrepi prebava, aktivira proces zgorevanja maščob, napad lakote pa mine. Seveda s prvim pritiskom na izbrano akupresurno točko naš zaobljeni trebuh ne bo izginil, bomo pa dodatno podprli shujševalni proces.
En pramen las
Bila je lepa, mlada in majčkeno uporniška, kot pritiče dekletu pri dvaindvajsetih. Trinajstega septembra je Mahso Amini na ulici aretirala iranska policija za moralo zaradi neprimerne nošnje naglavne rute. Odpeljali so jo v prevzgojni center, tri dni pozneje je pretepena umrla v bolnišnici. Tole je bil njen zločin: izpod rute ji je ušel pramen las. En pramen las. Iranske ženske so šle na ulice.
Z rezervnimi dimniki do toplih stanovanj?
Lastnike stanovanj v blokovskih soseskah, ki se ogrevajo s skupnimi kotlovnicami na zemeljski plin, precej skrbi, kako bo to zimo. Za zamenjavo ogrevanja je za to kurilno sezono že prepozno. A v številnih blokovskih soseskah je mogoče urediti alternativno ogrevanje. Najhitrejša in najcenejša rešitev je usposobitev rezervnih dimnikov za izredne razmere v blokih in priklop individualnih kaminskih peči na drva, trdi strokovnjak.
Hočem k psihiatru!
Profesor s težko roko in božjim kompleksom je zaprosil, naj ga sodišče pošlje k psihiatru. Ne na zdravljenje, temveč po izvedensko mnenje – zato, je rekel, da bi dokazal, da ni motena osebnost in da je bil ves čas »vesten in odgovoren oče«. Soobtožena, njegova druga žena, tudi hoče mnenje specialista za duševno zdravje, le da bi ona raje obiskala kliničnega psihologa, ki naj bi potrdil njeno mnenje, »da sem samostojna oseba in nisem niti agresivna niti napadalna, kot me opisujejo«. V prevodu, nočeta veljati za pošasti. Bržkone ni prijetno veljati za pošast. Čeprav tega nista naravnost rekla.
Ne spreminjam več sveta, ampak sebe
Nataša Pirc Musar je prva izmed naših kandidatk za Slovenko leta (2005), ki kandidira za predsednico države. Posebne predstavitve sploh ne potrebuje več, smo se pa z njo pogovarjali v posebni družbi. Če kdo, jo do obisti pozna prav njena sestra Tanja Pirc Robič. V petdesetih letih se nista nikoli tako sprli, da bi med njima nastala tista neznosno dolga tišina, ki jo nekateri nerazumno vlečejo tedne, mesece ali celo leta. Prvi vtis: veliko in radi se smejita. Predvolilna tekma pa ni še bolj povezala samo njiju, ampak vso družino.
Kaj, če poči?
Pišem vam, ker se nihče v moji bližini noče pogovarjati z menoj, kadar omenim možnost uporabe atomskega orožja. Pravijo, da sem paranoična in da do tega ne more priti. Tudi če pride, rešitve ni, zato naj si ne belim glave. Pa si jo. Imam tri otroke, obdelujem svoj vrt, imamo tudi kokoši in čebele. Mar res ni možno nič narediti, da jih obvarujem, če bi se zgodilo najhujše? Bomo le sedeli in upali na najboljše? Marica iz Novega mesta
Inflacija za telebane
Jugoslavija konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na plačni dan si tekel k menjalcu deviz na črno, da si kupil marke. Če nisi takoj zamenjal dinarjev v trdno valuto, je bil tvoj denar že naslednji dan vreden opazno manj. Druga rešitev je bila, da takoj nakupiš mesečno »fasungo«. Koliko te bo stala, tako nisi vedel, saj so se cene kar naprej spreminjale. Trgovke so imele več dela z lepljenjem vedno novih listkov s cenami kot s prodajo. Se je pa splačalo vzeti kredit, pa četudi po dvomestni obrestni meri. Obresti so bile kmalu komaj opazne proti temu, kako je drvela inflacija. Kredit te je čez nekaj časa stal približno toliko kot škatlica cigaret. Če si bil pameten, si v nekaj letih odplačal stanovanje in začel graditi hišo. Ko je državi zmanjkalo deviz za nakup nafte, smo se vozili en dan tisti, ki so imeli na registrski tablici zadnjo številko parno, in drug dan tisti z liho. Vsak je imel doma zalogo bencina za vsak slučaj. V letih redukcij elektrike smo zvečer sedeli ob sveči in kartali, saj je država elektriko prodajala v tujino, za devize, za dolgove. Na bankovcih so se množile ničle in skupna valuta se je leta 1989 lahko »pohvalila« z bankovci za 500.000, milijon in celo dva milijona dinarjev. Tako nekako se je pred desetletji živela inflacija na naših tleh. Zdaj spet kaže zobe. V Sloveniji, Evropi, po vsem svetu.