S kakci do zdravja

Medicina je v zadnjih desetletjih izjemno napredovala, vendar včasih napredek pomeni tudi vračanje k staremu. V zadnjem desetletju je izjemen preboj naredilo zdravljenje črevesnega mikrobioma z infuzijo tekočega blata zdravega darovalca. Tehnično dodelan, moderen postopek v bistvu le potrjuje to, kar so na Kitajskem in v Indiji vedeli že pred stoletji, celo tisočletji – zdravo črevo je ključ do zdravja. Izvrstna novica pa je, da se s transplantacijo fekalnega mikrobioma ukvarjajo v naši neposredni bližini, kjer imajo tudi fekalno banko. Na Reki smo obiskali izr. prof. dr. Gorana Hauserja, dr. med., ki je prvi v nekdanji državi začel s tem preprostim, poceni, a izjemno učinkovitim zdravljenjem.

Najprej štal'ca, potem pa krav'ca?

Kako priti do svojega stanovanja, če si mlad, prihrankov še nimaš kaj dosti, starši pa niso premožni? To je praktično nemogoče. Od leta 2015 so se povprečne cene nepremičnin povzpele za 76 odstotkov, samo v zadnjem letu so narasle za več kot 15 odstotkov. Obenem je bančna regulativa skorajda onemogočila kredite, vsaj v takšni višini, kot so potrebni za nakup stanovanja »iz nule«. Ob (pre)visokih najemninah je težko kaj prihraniti, redne službe so že skoraj izjema, kaj šele dobro plačane. Če imaš srečo, v nekaj letih dobiš neprofitno najemniško stanovanje. A prednost imajo mlade družine. Naj bi se mladi torej ob vsej finančni negotovosti najprej odločili za otroka, pa bo, kar bo?! Pri vsem tem pa zaveze vlad, da bodo prioritetno poskrbele za reševanje stanovanjskega problema mladih, padajo kot zrele hruške.

Z vsakim dnem sem postajala močnejša

Od nekdaj si je želela imeti veliko otrok. In jih je imela, šest. Lahko bi bila pravljica, reče, vse pogoje smo imeli. A ni bila pravljica, spremenila se je v grozljivko, polno psihičnega, verbalnega, finančnega in telesnega nasilja. Na ljubljanskem sodišču se te dni zaključuje kazenski proces proti njenemu bivšemu možu, srednješolskem profesorju, ki so ga nekateri označili za pošast, in njegovi drugi ženi – mimogrede, oba še vedno poučujeta. Ampak to ni zgodba o njunih zlorabah, o teh smo že pisali, to je zgodba o prvi ženi, o pogumni, močni, ljubeči ženski, ki je našla dovolj moči, da se je uprla, se postavila na noge in začela znova. To je zgodba o tem, da se je mogoče rešiti. Da je tam nekje za obzorjem svoboda, čeprav je pot do nje dolga in boleča. Je zgodba, ki daje upanje.

Odrasli res niso nič videli?!

Zaradi srhljive izpovedi dveh zdaj že odraslih deklet v časopisu Dnevnik, da ju je v konjeniškem klubu pred leti, ko sta bili stari 11 in 17 let, spolno zlorabljal trener, v konjeniškem svetu vre. Zlorabljanje je pri prvi trajalo tri leta, poleg tega je bila priča spolni zlorabi tretjega dekleta. Pogumni dekleti, ki sta prekinili molk, sta kot deklici vedeli, da bi ob naznanitvi storilca izgubili možnost dela z ljubljenimi konji, še danes pa izražata strah pred maščevanjem njega in njegove družine. Takšno pričevanje bi moralo na noge spraviti vso državo, moralo bi grmeti! Pa ne. Med nami je domnevno mnogo deklic, ki so bile (ali so še!) plen tega moškega. »Zlorab je več, kot si mislimo,« nam je zaupal vir iz konjeniških vrst, ki si s skupino zavzetih somišljenikov prizadeva, da bi zadevi prišli do dna in preprečili strahote enkrat za vselej.

Bo nekoč to edino “zdravilo”, ki ga bomo potrebovali?

V idealnem scenariju bi se naš imunski sistem znal učinkovito boriti proti vsem sovražnikom našega zdravja, tako zunanjim kot notranjim – npr. rakavim boleznim. Zdravil in obsevanj ne bi potrebovali, stranskih učinkov pa praktično ne bi bilo.

Zanesti se je treba nase

Brez električne energije danes ne deluje skoraj nič! Zato je še toliko bolj skrb zbujajoča letošnja rekordna rast cen elektrike, tako v Evropi kot pri nas, pa tudi neprestano omenjanje nujnega varčevanja in v skrajni sili morebitnih redukcij, celo električnega mrka. Prof. dr. Rafaela Mihaliča, vodjo laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, smo povprašali, kaj nas čaka in kako se v gospodinjstvih pripraviti na vse to. PODNASLOV: Pri gretju pa: veliko sreče!

Ta vojna se ne bo končala

Putin je bil donedavna za večino Rusov heroj, tako vsaj kažejo raziskave javnega mnenja, ki pa so pod ostrim državnim nadzorom, tako da jim ne gre zelo verjeti. A v glavnem najbrž držijo, sicer bi bila večina državljanov protestno na cestah – tisoče lahko zaprejo, milijonov ne morejo. A zdi se, da se počasi tudi najzvestejšim privržencem ruskega predsednika začenjajo porajati dvomi, da je napad na Ukrajino res tako plemenito pravičniški, kot je predstavljen. In da Rusija ne bo utrpela nobenih posledic.

Vsakdo ima svoj mir v sebi

Covid-19, vojna na pragu EU, jedrska grožnja, podnebne spremembe, preteči svetovni gospodarski zlom, energetska kriza itn. Kamorkoli se ozremo, so novice slabe, obeti za prihodnost pa vse prej kot rožnati. Že dolgo ni med ljudmi vladal tako vsesplošen občutek ogroženosti in tesnobe. Strah, kaj vse se nam lahko zgodi, in občutek nemoči pri tem se odražata v naraščanju in slabšanju duševnih bolezni ter porabi antidepresivov, raziskave pa kažejo, da spreminjata celo naš karakter. Kako se torej spoprijeti s svetovno situacijo in z lastnimi občutki ob njej, da bomo te težke čase prekrmarili s kar najmanj škode? Tako v duševnem zdravju kot vsakdanji rutini?

Kako gre predsednik na zmenek?

Prejšnji teden smo si lahko o predsedniških kandidatih ustvarili čisto drugačno sliko, kot kadar jih gledamo na televizijskih soočenjih. Dokazali so, da so (tudi) iskreni, duhoviti in krvavi pod kožo. Tokrat vam predstavljamo še preostale tri, ki se bodo 23. oktobra potegovali za naklonjenost volivcev.

Slovenske matere, združimo se!

Po nekajletnem pestovanju ideje in številnih razpravah bo dr. Valerija Korošec, sociologinja, strokovnjakinja za univerzalni temeljni dohodek, zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj RS, ustanovila Sindikat mater Slovenije. Čas je, da materinjenje priznamo kot delo, iz katerega izhajajo pravice, pa tudi poklicne bolezni – nosečnost in porod marsikatero žensko trajno poškodujeta in ji močno poslabšata kakovost življenja. Predvsem pa bodo združene matere lahko povedale tudi to: ne pustimo, da so otroci kanonfuter za psihopate na oblasti.

Ples za počasno staranje

Na Rakeku deluje plesna skupina, ki se prav nič ne ozira na leta. »Ni pomembno, koliko si star in ali si že kdaj plesal, pomembno je, kako se pri tem počutiš, učimo pa se tako ali tako vse življenje,« pravijo plesalke. Enajst jih je, starih od dvainšestdeset do osemdeset let, ki z gibčnostjo, glasbo in dobro voljo prehitevajo starost. Ta ostaja vedno malo za njimi. S plesom si nahranijo dušo in telo. Vsaka med njimi je izjemno zaposlena še z različnimi drugimi dejavnostmi, ki so si jih vedno želele početi, pa nikoli prej niso imele časa zanje. Čeprav ga tudi zdaj nimajo, se smejijo.

Modrčkanje za zahtevnejše

Imate priročen koledar? Držite svinčnik? Pripravite se, bomo obkroževali – saj vendar ne gre, da bi po nemarnem izpustili velik praznik: 13. oktobra, vsakega 13. oktobra, slavimo dan brez modrca.

Odidem, ko jaz hočem

Ella in John, junaka istoimenskega filma, sta starejši ameriški par. Ona ima raka, on demenco, pred njima ni več veliko lepih trenutkov. In ker se tega zavedata – no, vsaj ona – lepega dne sedeta v svoj stari avtodom, imenovan Leisure Seeker (ki je dal filmu izvirni naslov), in se, ne da bi svojima odraslima otrokoma kaj povedala, odpeljeta proti jugu. Dedek in babica se odpeljeta v sončni zahod, tako rekoč, saj se s tega potovanja ne bosta nikoli vrnila. Grenko-sladka drama o tem, kako oditi z dostojanstvom in pod svojimi pogoji. Ampak to je film, kako pa je v resničnem življenju? Hujše.

Pozabljeni od boga in države

Ko v občini Osilnica udari voda, udari iz vseh smeri. Z neba, iz Kolpe, izpod zemlje in s hribov nad zaselki. A takih poplav, kot so jih doživeli septembra, ni bilo že 40 let. Voda je rušila bregove, zasipala polja s peskom in vejevjem, spodjedala ceste ter zalivala hiše. Štirinajst dni po prvi poplavi je prišla še druga in uničila vse, kar so za silo sanirali.

Takega delovnega mesta ne privoščim niti svojemu sovražniku

»Nič takega nisem dosegla v življenju, sem pa vseeno človek, ki je nekaj naredil – preživel. Če bi želela izvedeti kaj več o delu v fabriki v današnjem času, zaradi katerega sem na bolniški, rada povem. Nimam družine, zato me ni strah,« se je name obrnila znanka, zaščitili smo jo z izmišljenim imenom Romana, drugo pa z imenom Tamara. Kakšno je življenje navadne delavke v Sloveniji leta 2022? Sramotna plača, psihično maltretiranje in za zdravje slabi delovni pogoji.

Jurčki skačejo v košare

Sodeč po fotografijah na družbenih omrežjih in pogovorih z ljudmi smo letos priča neverjetni gobarski sezoni. Očitno so se sestavili idealni pogoji in jurčki ljudem – tudi takim, ki pred tem nikoli niso gobarili –dobesedno skačejo v košare. Ne razveseljujejo le brbončic, so tudi prava paša za oči!

Vse, česar niste vedeli o predsedniških kandidatih

PODNASLOV: ... pa si niste upali vprašati Seveda se predsedniški kandidati želijo v predvolilnih srečanjih pokazati volivcem v čim boljši luči, všečni, brez napak in lepo vzgojeni. Mi pa smo neskončno radovednejši in smo pokukali še kam drugam. Zanimale so nas druge stvari, tudi to, kako krvavi so pod kožo. Predstavljamo vam prvo četverico, naslednji teden pa še trojico tistih, ki so se podali v tekmo za predsedniški položaj.

8 revolucionarnih dosežkov

Nove tehnike in ultra zmogljivi računalniki, ki jim pomaga še umetna inteligenca, so prinesli nova znanja in uvide ter omogočili bliskovit napredek na številnih področjih medicine. Če bo ta napredovala s takšnim tempom – pa seveda, če ji bo namenjeno dovolj sredstev – se zna zgoditi, da si bomo že v obdobju desetih letih komaj še predstavljali, kako okorno smo se včasih zdravili. Med najpomembnejše preskoke v medicini zagotovo sodijo tudi spodnji.

Vredno se je bojevati do zadnjega

Epilepsija je ena od najpogostejših nevroloških bolezni. Za njo trpi en odstotek prebivalstva – ocenjujejo, da je pri nas približno 20.000 bolnikov z epilepsijo. Pojavi se v katerem koli starostnem obdobju, pogostost pri moških in ženskah je enaka, najpogosteje pa zbolijo mladi, pri več kot polovici se razvije pred 18. letom. Tako je bilo tudi pri Tanji Poljšak iz Zagrada pri Škocjanu. Stara je bila 12 let, ko so ji postavili diagnozo. »Začelo se je z nemirnim spanjem, ponoči sem se premetavala in brcala. Potem so se napadi začeli pojavljati tudi čez dan. Telo me ni ubogalo. Bilo je, kot da me neka močna sila vleče nazaj, na tla. Spomnim se, da sem to vedno hotela prikriti. Na začetku mi je tudi uspevalo, včasih me je kdo vprašal, kaj mi je, in vedno sem našla izgovor,« se spominja Tanja.

Iščemo najlepšo naslovnico

Dobrodošli v ringu!

Postrojeni po abecednem vrstnem redu, z omikano držo, z izbranim do pretežno sočnim besednjakom, nobene brce pod pasom ni bilo, tu in tam kakšna puščica, ampak še ta bolj mile sorte – tako je minilo prvo soočenje predsedniških kandidatk in kandidatov v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Občinstvo, ki zaradi časovne stiske ni bilo pripuščeno k zastavljanju vprašanj, si je v eni uri in pol pogosto ogrelo dlani in posamezne odgovore nagradilo z glasnim bravo ali pa s protestnim godrnjanjem.

Ne samo Ukrajino, uničiti bi morali vso Evropo!

Rusija in njeni ljudje so vedno bili nekaj posebnega. Preštevilčni, da bi posamezno življenje kaj dosti pomenilo, preveliki, da ne bi bili pomembni v svetovnem merilu, a premalo gospodarsko uspešni, da bi se želeli zgledovati po njih. Po padcu Sovjetske zveze je že kazalo, da se bo ruski človek znebil stoletnega jarma nebrzdane in zlorabljane oblasti, ki so si jo nad njim privoščili tako cesarji kot tovariši. A potem je prišel Putin in tistega nekaj napredka v osebni svobodi in spoštovanju človekovih pravic se je sesulo v prah. Od napada na Ukrajino se Rusi delijo le še na dve skupini – domoljube in notranje sovražnike. Tistim, ki mislijo drugače, ostane izbira – lahko molčijo in kimajo ali bežijo.

Vreme, kot ga še ni bilo

Letos je vreme res polno vremenskih ekstremov. Od poletnih izjemno visokih temperatur, dolgih vročinskih valov, hude suše, toče, pomanjkanja pitne vode do zgodnjejesenskega obilnega deževja in poplavljanja. Letošnje vreme je celo ekstremnejše kot prejšnja leta, takega še ni bilo! Tako pravijo strokovnjaki, ki smo jih povprašali o tem terkaj nas še čaka jeseni in pozimi. Oktobra bo najbrž še kakšno babje poletje, zima pa bo najverjetneje toplejša in mokra. Po starem ljudskem vremenskem izročilu pa naj bi bila mrzla in zasnežena.

Terapija ljubezni je močna, a ni dovolj

Mia Plejnšek iz občine Sveti Tomaž (pri Ormožu) je živahna 13-mesečna deklica, ki je na presenečenje zdravnikov pred dvema tednoma shodila. Rodila se je z zelo redko boleznijo in pri njenem porodu je bilo prisotnih 12 zdravnikov – predvsem zato, da bi si jo ogledali. V Sloveniji je edina s tako diagnozo – limfangion in hemangiom. Na levi strani ima veliko tvorbo, ki ji jo zaradi srčka ne morejo odstraniti z lepotno operacijo, na levi rokici pa sta prstka zraščena skupaj. Edina strokovnjakinja za tovrstno bolezen je v bruseljski bolnišnici, ki je edino upanje za Mio. Ker so stroški za potovanje in bivanje tam izredno visoki, se družina Plejnšek obrača k ljudem po pomoč.

Življenje je še vedno čudovito, čeprav se svet okoli nas sesuva

S cmokom v grlu sem se odpravila na Bled, na srečanje otrok z rakom v organizaciji Inštituta zlata pentljica, ki je svojo energijo in ljubezen usmeril na male onkološke bolnike. Kakšne slike bom tam videla, sem se spraševala. Žalostne obraze, uničeno prihodnost, koliko strahu se je nakopičilo v teh ljudeh, otrocih? Na mojo srečo nisem videla nič od tega. Ravno nasprotno!