© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 5 min.

Prednosti sladkega krompirja


Miša Pušenjak
Miša Pušenjak
13. 6. 2026, 07.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Sladki krompir postaja vse bolj priljubljen tudi pri nas. Zaradi toplejših poletij ga lahko uspešno gojimo celo na slovenskih vrtovih.

sladki-krompir
Shutterstock
Sladki krompir ni več eksotika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

 Že imate posajen sladki krompir?

 Letos je spet veliko povpraševanje po sladkem krompirju. Zanimivo, da se je v Slovenijo prikradel skozi stranska vrata – spoznali smo ga kot okrasno rastlino. V resnici pa je to izredno priljubljena zelenjadnica v ZDA, kjer veliko receptov za pite in druge krompirjeve jedi v bistvu zahteva uporabo sladkega krompirja, ne pa našega navadnega krompirja. Uspešno ga lahko gojimo samo v res toplih krajih, a zaradi vremenskih razmer so zdaj razmere zanj dobre tudi pri nas.

Preberite še



Če se vam zdi čudno, zakaj o njem pišem tako pozno, naj povem, da je zdaj primerno toplo za njegovo sajenje. Posadili smo ga sicer lahko že prej, v začetku ali sredi maja, a bo vsaj mesec dni ostal takšen, kot je, saj ga je zeblo in se je prehladil.

Cvetovi so podobni našemu slaku

Sladki krompir ni v sorodu z našim krompirjem, ne sodi v rod razhudnikov, kljub temu pa ga ne priporočam pridelovati v kolobarju takoj za njim, saj je gomoljnica. Rastlina prihaja iz Srednje ali Južne Amerike. Je plezajoča, na dolgih steblih pa najdemo temno zelene, srčasto oblikovane liste. Nekateri kultivarji tudi zacvetijo, cvetovi pa so povsem podobni našemu lepemu slaku. Tam, kjer steblo prihaja iz nje, oblikuje velike gomolje, ki so na prvi pogled podobni gomoljem dalije. Kožica gomoljev je lahko rjava, rdeča ali celo oranžna, meso pa od bele do kremaste in tudi povsem oranžne ali temno rdeče barve. Je nežnejše kakor meso našega krompirja in ima močno sladkast okus, od tod je tudi dobil ime.

Osnove pridelovanja

Sladki krompir razmnožujemo vegetativno iz sadik – potaknjencev. Najpogostejše vprašanje letos je, kje dobiti seme. Semena namreč ni, imajo pa vse bolje založene vrtnarije sadike. Vsem začetnikom zato svetujem, da jih kupijo. Zgodaj spomladi je mogoče začeti iz prezimljenih gomoljev, a za to je zdaj prepozno. Sama sem menila, da bi ga bilo mogoče vzgojiti iz gomoljev, ki jih kot zelenjavo kupimo v različnih trgovinah. Sem poskusila, pa sem dva meseca čakala na znake življenja in končno je pognal en samcat, manjši poganjek. Zdaj pa se sprašujem, koliko je sploh taka hrana varna, če je tretirana proti odganjanju. Pri nas imamo toliko dobre, zdrave in odlične zelenjave, da ni razloga za uživanje hrane, ki ji ne zaupam. Zato bi jaz prvo leto kupila sadike. Za naslednje leto pa bo najpreprosteje, da poskusimo čim dlje hraniti doma pridelane gomolje. Nekje v februarju jih do polovice zakopljemo v vlažen pesek in postavimo na toplo. Kmalu poženejo poganjki. Ko so veliki okoli 5 cm in nekaj več, jih odlomimo in potisnemo v zemljo ali damo v vodo. Običajno požene še nekaj poganjkov iz spečih očes. A gomolji težko prezimijo, zato ga pogosteje razmnožujemo s potaknjenci. Potaknjence lahko naredimo v avgustu iz dolgih stebel, tako kakor delamo pri vseh okrasnih rastlinah. Le da jih potem med zimo še večkrat ponovno razmnožimo.

sladki-krompir
Shutterstock
Sladki krompir razmnožujemo vegetativno iz sadik – potaknjencev.

Na gredici ali v sodu

Sladki krompir zahteva zelo sončne, vendar odcedne dele vrta. Potrebuje dobro pripravljeno, globoko zemljo, zelo smiselno ga je pridelovati na dvignjenih gredicah. Bolje uspeva pri nekoliko nižjem pH zemlje (okoli 6), zato ga nikoli ne sadite tja, kje ste v preteklem letu apnili. Če želite pridelati velike gomolje, ga morate gojiti na foliji ali posebni opori. Možno pa je tudi pridelovanje v večjih sodih s premerom več kot pol metra. Tam rastlino pustimo, da se preveša iz soda, v njem pa bodo zrasli tako iskani in želeni gomolji. V sodih je seveda potrebno redno dognojevanje. Lahko uporabite tekoča organska gnojila, ki so pri nas že na razpolago v trgovinah. Dognojevati začnite tri tedne po presajanju, sprva enkrat ali dvakrat tedensko. Pozneje pa je najbolje, da dodate hranila k vsaki vodi za zalivanje, pri čemer pa naj bodo odmerki zelo nizki. Prenehamo konec avgusta.

Potrebuje veliko prostora

Rastlina je velika in bujna, zato potrebuje veliko prostora. Sadimo ga v vrsti vsaj 45 cm narazen, med vrstami pa naj bo vsaj 90 cm. Če ga boste sadili pregosto, boste pridelali manjše gomolje. Prav tako bodo gomolji manjši, če ne bo imel opore ali folije. Sadimo ga, ko temperatura zemlje doseže 18 ⁰C. Rastlina je plezajoča, hitro pokrije gredico. Vendar je ni dobro pustiti, da se prosto plazi po njej, saj se ponovno ukorenini ob številnih listih, posledica pa je sicer veliko število manjših gomoljev. Prav zato sladki krompir sadimo na folijo ali pa mu postavimo oporo, nekakšno mini pergolo na višini 50 cm od tal, in nanjo speljemo vse poganjke. Če se boste odločili za folijo, morate pod njo namestiti preluknjane plastične cevi za namakanje. Namakanja po listih namreč ne prenaša najbolje. V tem primeru bomo pridelali nekaj velikih, sladkih gomoljev na rastlino.

Ob sajenju morajo biti tla dokaj vlažna in topla, priporočam, da jih celo zalijemo. Pozneje je sicer občasno potrebno namakanje, vendar ne pretiravamo in zemlje povsem napojimo z vodo, saj lahko potem pridelamo deformirane gomolje ali celo povzročimo gnitje.

Sladki krompir zahteva veliko hranil, vendar ne priporočam gnojenja s hlevskim gnojem. Uporabimo pa lahko kompost (10 l/m2) ali kupljena peletirana organska gnojila. Zalivamo ga samo do konca avgusta, da v miru dozori.

Spravilo, skladiščenje in uporaba

Na prostem ga pobiramo nekje v oktobru, vsekakor pred mrazom, saj je zanj zelo občutljiv. V rastlinjaku pa lahko počakamo tudi nekaj dlje časa. Po spravilu gomolje najprej »treniramo« pri visokih temperaturah okoli 30 ⁰C. Izraz treniranje ni pravilen, a ne najdem pravega slovenskega nadomestila. Na tak način dosežemo daljše skladiščenje. Odličen za ta namen je rastlinjak. Le tako jih boste lahko hranili dlje v zimo. Tudi skladiščimo jih pri višjih temperaturah, nekje okoli 15 ⁰C mora biti.

Vendar ne računajte na dolgo skladiščenje. Nekje do januarja ali februarja ga je smiselno pojesti. Nekateri ga skuhajo in raje zamrznejo kar pire, ki ga potem ali direktno uporabijo kot prilogo mesu ali pa iz njega delajo različne pite. Najbolj se prilega k puranu ali svinjini. Sama sem ga kar dobro oščetkala (nisem lupila), narezala na rezine in ga takega pekla skupaj s pečenko. Čeprav je krompir res sladkega okusa, naj bi bil celo primernejši za diabetike kot naš krompir. Vsekakor je sladki krompir vrtnina za pustolovske, raziskovalne vrtnarje, saj pri nas nima vsako poletje najustreznejših pogojev. Še vedno je čas, da poskusite.

01_nasl_23.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!



jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!

Naročite Jana Premium
Jana

Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.