Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Korenček sodi med najpopularnejše vrtnine, tako na vrtu kakor v kuhinji.  Za pridelavo potrebujemo 60–100 dni, najhitrejša sorta, Kuroda (in morda še katera), pa je še hitrejša. Korenje lahko sejemo vse od aprila do konca avgusta, v rastlinjake še malo prej in končamo malo pozneje.

Zelo pomembno pa je, da ga pravočasno pospravimo, saj pozno spravilo zagotovo pomeni izgubo prehranske vrednosti, skladiščne sposobnosti, pa tudi okus je, ko preide tehnološko zrelost, slabši. Zdaj, ko je za nami dokaj dolg, naporen vročinski val, je smiselno zgodaj sejanega pobrati. Julijska strniščna setev pa je namenjena skladiščenju v kleteh, v pesku, žagovini, listju ali v zasipnicah. Spomladi sejan korenček je jeseni za to prestar. Od sredine avgusta do sredine septembra pa sejemo korenček, ki bo prezimil. Tako se izognemo prehitrim spomladanskim setvam.

Domača lekarna

Betakaroten - poletni zaklad za oči, kožo in imunski sistem

Priprava gredic

Korenovke najbolje uspevajo v zračni, lahki, nezbiti zemlji. A vsak nima take. Kaj torej narediti? Če sejemo dovolj narazen in v dovolj toplo zemljo, lahko tudi med vegetacijo poskrbimo, da zemlja ne bo preveč zbita. Posebej na vrtovih, ki nimajo stalnih gredic, lahko gredice dvignete in sejete na njih. Profesionalci sejejo na zelo visoke grebene, samo tam je namreč korenje enakomerno dolgo.

Navadite se na slepo setev

V zadnjih letih je veliko težav s pleveli, tako na njivah, kjer nimamo več ustreznih herbicidov, kot tudi na vrtovih. Zato se bo res treba navaditi na t. i. slepo setev. To pomeni, da gredice za setev pripravimo vsaj 14 dni prej, preden nameravamo seme spraviti v zemljo. Po potrebi jih tudi zalijemo, da pospešimo kaljenje semena plevelov, ki so tik pod površino. Ta bodo namreč neposredna konkurenca semenu korenčka, ko bo kalilo. Po 14 dnevih kaleči plevel fizično uničimo na izbran način, odlično orodje za to so grebljice, ki so jih naše babice dobro poznale, pri nas pa jih le še redko vidim.

Profimedia

Setev korenčka

Korenček sodi med svetlokalilke, kar pomeni, da ga nikoli ne sejemo globoko. Najbolje je s kakšno desko samo nakazati vrste, saj ga samo posejanega v vrste lahko okopavamo in rahljamo zemljo okoli njega med vegetacijo. V nakazane vrste po želji nasujte nekaj zemlje za rože, ni pa nujno. Nato posejte seme. Ker je kakovost semena v zadnjih letih pri nas res slaba, svetujem, da ga sejete dokaj na gosto. Setev nato samo s topim delom grabelj pritisnemo ob podlago. Brez strahu, naj kar ostaja na površini. Da pa ga ne bodo pojedli ptiči, ga do vznika prekrijte s kopreno. Pazite, da bo zemlja ves čas kaljenja vlažna. Tudi setve v prevročem vremenu kalijo slabše. Zato v primeru močnega sončnega obsevanja setev še zasenčimo.

Zakaj ne bi posejali tudi rdeče pese

Rdeča pesa s svojimi izrednimi lastnostmi je pri nas preveč zapostavljena. To dokaj preprosto vrtnino so poznali že stari Grki in Rimljani, vendar so jo gojili zaradi listov, ne odebeljenega gomolja v zemlji. Ta se je pojavil šele v 15. oz. 16. stoletju. Takrat je bil še podolgovat. Okrogli koreni so se pojavili pozneje. Zanimivo pa je, da sedaj na vrtovih ponovno pridelujemo sorte s podolgovatimi koreni.

Sejemo jo neposredno, vendar je možno tudi presajanje sadik

To pride v poštev, predvsem če smo sejali pregosto. Tako rastlin ne zavržemo, ampak jih presadimo. Rdečo peso lahko sejemo do konca julija. V enem semenu ima več kalčkov. Zato seme ohrani kaljivost dokaj dolgo, v ugodnih pogojih pa se jezimo nad pregosto setvijo. V tem primeru rastline razsadimo in jih ne zavržemo. Pri tem pa poskrbimo, da presajene rastline zasenčimo in da bodo imele dovolj vlage. Če pa za presajanje nimamo več prostora, populjene rastline pojemo. Dodamo jih zeleni solati, saj so mladi listi zelo okusni in koristni za naše zdravje. Je ena redkih vrtnin, ki bo dobro uspevala tudi na napol senčnih gredah.

Pri načrtovanju kolobarja ne pozabite, da je rdeča pesa v bližnjem sorodstvu z blitvo oziroma mangoldom.

Proti škodljivcem večinoma zadošča širok kolobar in čim več žametnic, ognjiča ali kobulnic (koper, koriander, janež …) na celem vrtu. Kolobar je prav pri pesi posebej pomemben, saj je znano, da sama sebe ne prenaša.

Pepelasta plesen bo manj nevarna, če so tla zastrta z organskimi zastirkami, najboljši je seveda gabez, lahko pa uporabimo tudi listje, posušeno travo, belo gorjušico itd.

Profimedia

Dobri sosedje in še nekaj zakladov z vrta

Rdečo peso sadimo skupaj s čebulo, črno redkvijo, drobnjakom, fižolom, kolerabico, kumarami, pastinakom, peteršiljem ali solato. Ne mara pa se s špinačo.

Čeprav imata podobno ime, sta kolerabica in podzemna koleraba povsem različni rastlini. Sodita pa v isto botanično družino rastlin. V isto družino – križnice – sodita tudi strniščna repa in črna redkev. Za prehrano je v primeru vseh treh križnic namenjena odebeljena korenina.

Sejemo jih v drugi polovici poletja, nekje do sredine avgusta se bo vse še dobro izteklo in boste pridelali za jesen in zimo neprecenljive vrtnine.

Strniščna repa je prav tako izreden zaklad dobrega in zdravega za jesen ter zimo. Najbolj jo sicer poznamo skisano. Vendar jo prav tako kot redkev lahko naribamo, začinimo s kisom in soljo ter jemo v sveži solati. Nekateri ji dodajo fižol, drugi pa tudi papriko. Okus je zanimiv.

Dobri sosedje:

Črna redkev: blitva, fižol, grah, korenček, kreša, paradižnik, solata, ledena zel (kriofit), motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača, žametnice, krebuljica, koriander, drobnjak.

Podzemna koleraba: grah, kamilica, bazilika.

Strniščna repa: fižol, grah, špinača, solata, blitva, peteršilj, zelena, paradižnik, žametnica in ognjič.

Slabi sosedje:

Črna redkev se ne razume s čebulo, kumarami, brokolijem, kitajskim kapusom, ohrovti, redkvico, gorjušico, ožepkom in azijsko listnato zelenjavo.

Podzemna koleraba in strniščna redkev pa ne marata azijske listnate zelenjave.

revija Jana