Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zelenjava, ki si jo pridelamo sami, je neprimerljivo okusnejša od tiste, ki jo kupimo v trgovini. A tudi samooskrbe se je treba priučiti. Celo izkušeni vrtnarji se lahko še vedno naučijo kaj novega in uporabnega. Zato društvo Samooskrbni.net 20. septembra pripravlja festival samooskrbe.

Dogodek se bo odvijal na gradu Štanjel, kar ni naključje. »Štanjel je eno najlepših slovenskih naselij, biser arhitekture in kraške kulture, v njem se prepleta večtisočletna zgodovina. Zgrajen je na terasah kraškega griča Turn, z ozkimi, kamnitimi ulicami in tradicionalno kraško arhitekturo, ter vključuje parkovno ureditev iz obdobja med obema svetovnima vojnama, ki jo je zasnoval arhitekt, inovator in takratni župan Maks Fabiani.

Ferrarijev vrt sledi strukturi obstoječe vasi in se povsem prilagaja terenu, med skrbno izbranim rastlinjem je vode v nepričakovanem izobilju zaradi inovativnega in brez zahtevnih tehnologij funkcionalnega vodovodnega sistema, ki deluje gravitacijsko, s cisternami in kanali, z zbiranjem ter preusmerjanjem deževnice. Posestvo je bilo zasnovano tako, da je omogočalo visoko stopnjo samooskrbe s sadovnjaki, zelenjavnimi vrtovi, pašniki – cilj, za katerega se trudimo tudi člani društva Samooskrbni.net. Želimo pokazati, da takšno razmišljanje krepi odpornost posameznika in skupnosti. Kras zaradi svoje kamnite, plitke zemlje in posebnih geoloških značilnosti ni bil nikdar tipično kmetijsko območje. Vinogradništvo (zlasti pridelava terana), živinoreja, paša, travniki in razvoj lokalnih kraških izdelkov (pršut, med) so skozi stoletja oblikovali, ohranjali in bogatili pokrajino. Kras je znan po nekaterih samoniklih kraških zeliščih (žajbelj, šetraj, materina dušica), ki jih domačini tradicionalno nabirajo in uporabljajo v kulinariki in zdravilstvu.«

Slovenija

Devetdeset odstotkov ljudi ne ve, kaj resnično pomeni samooskrba

Mlajše generacije pozabljajo osnove

Vrtnarjenje, pridelava in predelava hrane so še vedno del naše tradicije, a v društvu opažajo, da mlajše generacije ne poznajo več osnov samooskrbe. »Ne znajo shraniti pridelkov, semeniti in uporabiti koristnih divjih rastlin. Se pa zanimanje za samooskrbo po drugi strani povečuje. Ljudje želijo vedeti, od kod hrana prihaja, kako si zagotoviti večjo prehransko varnost in zmanjšati odvisnost od trgovin. Prav zato v društvu Samooskrbni.net že vrsto let zbiramo, ohranjamo in širimo praktična znanja. Eden izmed naših ciljev je tudi povezovanje ljudi, ki se želijo učiti od izkušenih pridelovalcev, predelovalcev, zeliščarjev, semenarjev, sadjarjev in veliko drugih strokovnjakov z različnih področjih,« pojasnjujejo. Pogosto jim zastavljajo vprašanja, kako pridelovati hrano brez kemije, kako izboljšati rodovitnost tal in kako semeniti rastline.

Zeliščarska sekcija društva

Pogrešamo pestrost vrtnin

Vrt je živ, raznolik ekosistem. Pa vendar na marsikaterem slovenskem vrtu pogrešajo pestrost vrtnin v gredah. Ljudi želijo spodbuditi, da bi se v večjem številu odločali za mešane zasaditve, več sadnega drevja in jagodičja in za več sajenja zelenjave za jesensko in zimsko pridelavo, saj je večina usmerjena le na pomladno-poletno pridelavo. »Pridelujte zelenjavo, zelišča in sadje, ki jih redno uporabljate, česar ne pridelate sami, poiščite pri bližnjih kmetih, na bližnjih tržnicah ali vsaj v okviru svoje regije. Seveda pa nam nič ne koristi, če posadimo višnje, hruške in drugo sadje in zelenjavo, ki potem zgnijejo na vrtu, ker jih ne uspemo sproti pojesti, shraniti pa tudi ne. Naučite se pridelano shraniti s sušenjem, vlaganjem in drugimi načini. Toliko odličnih shrankov za ozimnico lahko pripravimo, če le imamo voljo in kanček znanja.«

Člani društva so zadnje tedne dodobra napolnili svojo shrambo z raznoraznimi zakladi, od češnjevega kompota do pečenih češenj, marmelade iz jagod, šmarne hrušice, murv, kosmulj, nešpelj, ribeza, soka in želeja iz ameriških borovnic, vloženih kislih kumaric, nekaj doma pridelane zelenjave so fermentirali, nekaj vložili v solnico, drugo shranili v skrinjo ali omake in se tako oskrbeli z bogastvom okusov za vse leto. V juliju nabirajo tudi divje jagode, plahtico za čaj in medeno deteljo (cvet in list), ki učinkuje antioksidativno, diuretično in protivnetno, zato jo uporabljajo v mazilih, tinkturah ter čajih.Iz slezenovca in sleza (cvetovi in listki) pripravljajo hladen namok, ki pomirja sluznice dihal in prebavil. Zajčjo deteljico uporabijo skupaj z rižem kot nadev za polnjene bučke, nasekljane liste pljučnikov pa dodajajo v kruhove cmoke.

Seme je drago, mi pa znamo pridelati svoje

Seme in sadike so vsako leto dražji, pa tudi nobenega zagotovila nimamo, da bomo dobili sorto, ki jo imamo radi. Če znamo semeniti, to ni več problem, saj bomo imeli vedno na zalogi seme točno tiste sorte, ki jo obožujemo, pa še prihranili bomo, spodbujajo v društvu. Police članov se šibijo tudi pod raznoraznimi tinkturami in oljnimi izvlečki. Česar ne pridela vsak sam, si izmenjajo. Biti samooskrben v skupini enakomislečih pa ima še eno prednost. Kadar potrebuješ pomoč, člani stopijo skupaj. Tako so po zadnjih ujmah pomagali tistim, ki so na vrtovih ostali brez pridelka. S skupnimi močmi so obnovili vrtove in tako zagotovili, da nihče ne bo ostal brez lastnega pridelka. Znanje in presežke je pač treba deliti. Tudi to je osnova samooskrbe. No, z nami pa so poleg vabila vsem bralcem na njihov septembrski festival samooskrbe delili še nekaj svojih odličnih, malo drugačnih receptov.

Slovenija

V Sloveniji smo v tem trenutku samooskrbni samo za dober teden dni

Zeliščarska sekcija društva

Dragocena marmelada iz gozdnih sadežev

»Jagodičje (ribezi, josta, kosmulje, robide, maline …) spada med najbolj zdrave prasadeže. Prvo, kar so naše praprapra babice nabirale v naravi in je zagotavljalo podporo zdravju, krepitev krvi in boljšo regeneracijo, so bili gozdni sadeži ter jagodičje.«

Shutterstock

Marmelada iz gozdnih sadežev

Prva faza: predpriprava sadežev, ki jih bomo pasirali. Sadeže segrejemo z malo vode, toliko, da izpustijo sok. Tega odlijemo, preostalo prepasiramo.

Druga faza: če želimo odliti sok tudi od sadežev, ki jih ne bomo pasirali, enako obdelamo tudi njih. Ta postopek traja le nekaj minut, temperatura pa ne doseže točke pasterizacije. Izgube so zato res minimalne, poveča pa se izkoristek antioksidantov v kožicah sadežev.

Tretja faza: skombiniramo marmelado želenega okusa. Izbrane sestavine ob stalnem mešanju (pri pasiranih kašah je nevarnost, da se prismodijo, precej velika) segrevamo do 80 stopinj Celzija. Sladkor in sredstvo za zgoščevanje premešamo, in ko je marmelada dosegla približno 75 stopinj Celzija, ju vmešamo. Pri tem ves čas mešamo. Dodamo še začimbe, rum in preostanek sladkorja. Potem mešamo še vsaj štiri minute, da se pektin aktivira, temperatura pa doseže 80–85 stopinj Celzija. Če dodamo limonino lupinico ali eterična olja limone ali pomaranče, to storimo čisto na koncu, ko smo že končali pasterizacijo.

Če ne potrebujemo trših shrankov, lahko po enakem postopku, le brez sredstev za shranjevanje, pripravimo tudi sadne kaše. Te so odlične polivke za sladolede, kreme ali kot dodatek k jogurtu, žitom za zajtrk in podobno.

Shutterstock

Ričap

»Iz napak včasih nastanejo najustvarjalnejše rešitve. Nekoč nekaj minut nisem bila pozorna in rdeči ribez se mi je prismodil – ravno toliko, da je celotna zmes dobila vonj po zažganem. Ker je ribez v osnovi le kisel, sem mu dodala vse začimbe, ki bi jih sicer v paradižnikovo mezgo – origano, sol, sladkor, baziliko, poper ... in nastal je ričap – ribezov kečap, ki ga uporabljamo na slanih jedeh.«

UI

Pesto iz kapucink

Kapucinka je protivirusni zaklad z domačega vrta. Redkokatera rastlina ima toliko raznolikih koristnih učinkov kot kapucinka, poleg tega z njo na vrtu nimamo drugega dela, kot da jo posejemo (v čim večjih količinah!). To milejšo sestro hrena je zaradi njenih učinkovin najbolje uživati v presni obliki (kot pesto ali nasekljano na solati), v gurmanske namene pa jo lahko tudi pokuhamo kot špinačo ali blitvo.

Za pesto lahko uporabimo tako liste kot cvetove. Lahko zmešamo vse dele skupaj ali pa jih uporabimo posebej − če dajemo v kozarček izmenično liste in cvetove, je videti tudi zelo dekorativno. Namaz lahko uporabljamo samostojno na kruhu ali kot dodatek k rižu, testeninam, prosu ...

Sestavine

• 100 g cvetov in listov kapucinke
• 150–200 ml olivnega olja
• 30 g oreščkov
• 1–2 žlici soli

Priprava: Najprej zmiksamo oreščke in sol, nato dodamo kapucinke ter del olja. Dodamo zelene liste in olje, miksamo, dodamo cvetove ter preostanek olja in dokončamo z miksanjem.

Namig: če imamo možnost hraniti pesto v hladilniku, dodamo manj olja in soli.

revija Jana