Jaka Koren

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Človek včasih ne ve, kako bi polepšal pičlih deset kvadratnih metrov svoje okolice, oni pa so v treh desetletjih prepleta idej družinskih članov uspeli sami ustvariti pravi raj in pašo za oči.

Vrt je začel nastajati predvsem zaradi praktične potrebe po urejenem prostoru ob domu in želje po kotičku, ki bi ponujal mir, sprostitev in tesen stik z naravo. Že kmalu za tem, ko so pred približno tremi desetletji tja posadili prvo rastlinje, pa je njihova vnema prerasla v življenjski projekt; ta se je razvijal skupaj z družino in njenimi vrednotami. V njem je čutiti ljubezen do narave, občudovanje cvetja in neverjeten čut za estetiko.

»Vrt je odsev potrpežljivosti, ustvarjalnosti in pripravljenosti, da se naravi pusti čas, da sama oblikuje svojo popolnost. Ogromna površina je bila na začetku težko obvladljiva, skozi leta pa je vrt postajal čedalje bogatejši, raznovrstnejši in prepoznavnejši, pri čemer so številne zasaditve nastajale premišljeno, druge pa so našle svoje mesto povsem spontano,« omenita zakonca Klavdija in Zvonko Uršnik.

Jaka Koren

Njuna vizija se ni nikoli omejevala zgolj na urejenost vrta, temveč je stremela tudi k ustvarjanju harmoničnega okolja, v katerem se prepletajo lepota, biodiverziteta in spoštljiv odnos do narave. Pri njegovem razvoju so skozi leta sodelovali tudi drugi člani družine, zato vrt ni le zbirka rastlin in vrtnih ureditev, temveč tudi pripoved o skupnem delu, družinskem povezovanju in generacijskem prenašanju znanja, izkušenj ter ljubezni do naravnega okolja.

Vrt

Največja učilnica na prostem: Botanični biser trmastega vrtnarja

Vsak kotiček na vrtu nosi svojo zgodbo

Na velikem zemljišču se prepletajo številni kotički, ki se v očesu obiskovalca zlijejo v popolno celoto. »Vsak del vrta nosi svojo zgodbo, svoj namen in poseben razlog za nastanek, zato obiskovalec ob sprehodu skozi vrt ne odkriva zgolj različnih rastlinskih združb, temveč tudi razvojno pot prostora, ki je nastajal postopoma in brez vnaprej začrtanega končnega načrta,« pojasni družina. Začetki oblikovanja posameznih vrtnih segmentov so bili pogosto povsem praktične narave.

Jaka Koren

»Z zasajanjem cvetličnih gredic in grmovnic smo želeli zmanjšati površine za košnjo, ki je bila eden največjih porabnikov časa in energije pri vzdrževanju urejene okolice. Kmalu pa so ti funkcionalni posegi prerasli v premišljeno oblikovanje raznolikih vrtnih ambientov, ki danes tvorijo prepoznavno identiteto vrta.« Ko poletje doseže svoj vrhunec in sonce najbolj pripeka, postane njihov najljubši kotiček tako imenovana plaža. V senci mogočnega oreha najdejo prijetno zavetje pred vročino, prostor za počitek, branje ali preprosto uživanje v tišini in zvokih narave. Pa tudi dnevno sobo na prostem imajo. Omogoča jim mir in občutek oddaljenosti od vsakodnevnega vrveža.

Pri urejanju prostora družina nikoli ni želela narave podrediti strogim geometrijskim oblikam ali umetnim krajinskim rešitvam, temveč ravno nasprotno. Med razvojem vrta je ves čas sledila naravnim značilnostim terena, njegovim višinskim razlikam, svetlobnim razmeram in rastnim pogojem. Prav spoštovanje naravne krajine je postalo eno izmed temeljnih vodil pri oblikovanju. »Različne rastlinske vrste so bile skrbno izbrane glede na svoje ekološke zahteve, hkrati pa povezane v estetsko dovršene kompozicije, ki jih dopolnjujejo kamen, les, voda in drugi naravni materiali. Prav zato vrt deluje kot harmonična celota, čeprav je sestavljen iz številnih samostojnih, značajsko različnih prostorov.«

Jaka Koren

Preplet vrtnarske ustvarjalnosti z umetnostjo

Med bogato rastlinsko zbirko so umeščeni kiparski in dekorativni elementi, ki sta jih ustvarila sin Klemen in oče Zvonko. »Skulpture niso zgolj okrasni dodatki, temveč tudi postajajo sestavni del vrtne pripovedi in obiskovalca vabijo k opazovanju prostora z drugačne perspektive.« Družina pri urejanju vrta izkazuje tudi izrazito spoštovanje tradicije in kulturne dediščine – po posameznih kotičkih so subtilno umeščeni etnološki predmeti, ki pričajo o življenju preteklih generacij ter bogatijo vrt z zgodovinskim spominom. Med najizrazitejšimi umetniškimi poudarki izstopa monumentalna betonska maska akademskega kiparja Primoža Puglja, ki predstavlja osrednji vizualni motiv vrta. S svojo simboliko in izraznostjo povezuje naravo, umetnost in človekovo ustvarjalnost ter obiskovalcu že ob prvem pogledu nakaže, da vrt ni le zbirka rastlin, temveč tudi prostor zgodb, doživetij in kulturnega pomena.

Jaka Koren

Vrt jih je naučil sodelovanja

Vrt, ki pri obiskovalcih sproži val občudovanja, je družino Uršnik ogromno naučil. Ne samo o urejanju okolice in potrpežljivosti: »V letih njegovega nastajanja nas je naučil predvsem sodelovanja, saj noben njegov del ni nastal po zaslugi enega človeka, temveč je plod skupnega dela, različnih idej in medsebojne pomoči vseh članov družine. Naučil nas je tudi iznajdljivosti, saj je bilo treba marsikatero rešitev poiskati v danih razmerah, pogosto z uporabo naravnih materialov in ob spoštovanju prostora, kakršen je bil. Predvsem pa nas je vrt naučil spoštovanja narave in domačega okolja. Skozi opazovanje rastlin, živali in menjavanje letnih časov smo začeli še bolj ceniti naravne ritme, ki jih človek ne more pospešiti ali jim ukazovati. Vrt nam je pokazal, da lepota ni nekaj, kar nastane čez noč, temveč je rezultat časa, potrpežljivosti in neprestanega sobivanja z naravo. Prav zato je postal prostor umiritve, sprostitve in vsakodnevnega stika z okoljem, ki človeka vedno znova opomni na pomen preprostih stvari.«

Oblikovanje vrta, njegovo širjenje in nenehno preurejanje pa so jih naučili tudi sprejemanja nepopolnosti. »Z leti smo spoznali, da popoln vrt pravzaprav ne obstaja in da je njegova največja vrednost prav v tem, da ostaja živ organizem, ki se nenehno spreminja. Kdaj pa kdaj se med cvetlicami znajde plevel, na poti obleži suho listje ali pa cvetovi odcvetijo prej, kot bi si želeli. Toda prav ti drobni znaki naravnega cikla vrtu dajejo pristnost in značaj. Lepota ni odvisna od brezhibnosti, temveč od harmonije, ravnovesja in sposobnosti, da v naravi prepoznamo njeno iskreno, nepopolno popolnost.«

revija Jana