© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Razvojna psihologinja: kaj bomo namesto zaslonov ponudili otrokom?


Lara Jelen
25. 2. 2026, 06.00
Posodobljeno
07:46
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Otroci danes živijo bolje in v večjem izobilju kot kadarkoli. »Vendar se žal tudi pri nas spreminja struktura družbe, in kot ugotavljajo strokovnjaki, zbrani na posvetu ZRC SAZU novembra lani, so se v zadnjih desetletjih močno skrčili viri opore v okoljih, kjer otroci preživljajo vsakdan.

Urška Žugelj, razvojna psihologinja
Osebni arhiv
Urška Žugelj, razvojna psihologinja

Opozarjajo, da so umanjkali bistveni varovalni in podporni dejavniki odraščanja v skupnosti. To še posebej občutijo otroci iz ranljivejših skupin. Če k temu dodamo trenutno raven visoke geopolitične in ekološke negotovosti, se zdi, da je izobilje prej navidezno kot resnično,« meni dr. Urška Žugelj, razvojna psihologinja in tesna sodelavka dr. Gordona Neufelda, kliničnega psihologa in avtorja knjige Otroci nas potrebujejo.

»Danes vemo, da dobrobiti otrok ne zagotavljajo materialne potrebe, temveč vpetost v skrbne, varne in podporne odnose z odraslimi v svoji skupnosti. To pomeni, da potrebujejo navzočnost, pozornost in skrb staršev, dedkov, babic, sosedov, učiteljev, trenerjev. Nedavna raziskava med ameriškimi najstniki je pokazala, da kar petina mladih nima niti enega takega odnosa. V podobni raziskavi med slovenskimi mladimi, ki so jo septembra lani objavile dr. Metka Kuhar in sodelavke, je kar ena tretjina mladih poročala o nizki ravni opore,« omeni sogovornica.

kaj otroci potrebujejo (1).jpg
Shutterstock
Kaj otroci zares potrebujejo?

V Slovenijo ste povabili dr. Neufelda, da bo marca spregovoril o izzivih, kako v svetu zaslonov, porasta medvrstniškega nasilja in vse pogostejših vedenjskih stisk otrok ohraniti njihovo čustveno zdravje. S čim vas je dr. Neufeld tako navdušil, da ste postali njegova tesna sodelavka?

Dr. Neufeld se je več desetletij v praksi srečeval z različnimi skupinami mladih in njihovih družin. Delal je z mladimi v zaporih za najtežje zločine, z mladimi, ki so imeli več psihiatričnih diagnoz hkrati, sodeloval pri mednarodnih posvojitvah, bil svetovalec kriznih šolskih timov in na stotine staršem. Ko je poskušal ugotoviti, ali med otroki in mladimi z najizrazitejšimi težavami obstajajo skupne značilnosti, so bile vsaj del sestavljanke vrzeli v odnosih s pomembnimi odraslimi. In tu pridemo do tega, zaradi česar je prispevek dr. Neufelda edinstven.

Zame je eno njegovih najbolj udarnih sporočil to, da nikoli ni prepozno za odnos in da je vedno kaj, kar se da storiti. Da bi resnično lahko pomagali, moramo najprej razumeti, kar vidimo. Naše razumevanje bo namreč določilo način, kako se bomo težave lotili. Če na primer otroka, ki je nemiren in moti pouk, vidimo kot nevzgojenega ali celo predrznega, bomo ravnali povsem drugače, kot če bomo prepoznali, da zaradi visoke ravni preplaha nima miru in ni zmožen slediti pouku. Preplah je namreč tisto, kar usmerja njegovo pozornost in dejanja, njegov razum pa je lahko pri tem povsem nemočen. V prvi vrsti se je torej treba ustaviti in namesto hitrih in pavšalnih rešitev začeti iskati bolj celostne in razvojno primerne.

kaj otroci potrebujejo (3).jpg
Shutterstock
Kaj bomo namesto zaslonov ponudili otrokom?

Česa se starši in učitelji premalo zavedajo?

Preberite še

Zagotovo lahko kot razvojna psihologinja rečem, da se v družbi premalo zavedamo ranljivosti otrok, njihove potrebe po povezanosti in drugih pogojev, ki so nujni, da bi lahko resnično dozoreli in postali odpornejši proti zasvojenosti ter različnim duševnim motnjam. Ena izmed težav je čaščenje samostojnosti, ki je v današnji družbi zelo pogosto.

Prepričanje, da se morajo otroci čim prej postaviti na lastne noge in se čim manj naslanjati na starše, jih v resnici žene stran od staršev in odraslih. Če se ne morejo zanesti na nas, da bomo poskrbeli zanje (tudi duševno), zakaj bi nam potem zaupali? Pa vendar je prav otroštvo obdobje, ko bi morali velikodušno dovoliti, da se naslonijo na nas. S tem ko zadovoljimo njihovo potrebo po odvisnosti v odnosu z nami, jim dajemo čas in prostor, da se razvijejo kot osebe in so manj dovzetni za tisto, kar jih lahko zasvoji, na primer za zaslone.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 24. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

jana8-str1.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!
Jana

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.