Profimedia

"Po porodniški sem prišla nazaj na svoje delovno mesto, težava pa je, da sva zdaj na tem mestu dve, saj je šefica sklenila obdržati tisto, ki me je nadomeščala, menda se pozna z njeno mamo ali nekaj takega. In tako zdaj nimam nobenega pravega dela. Če bi vse skupaj seštela, bi morda nabrala vsak dan za tri ure dela. In potem sedim za računalnikom ter se pretvarjam, da delam. Ampak ne brskam po spletu, tega ne morem, ker sva s sodelavko v pisarni skupaj s šefico in imam računalniški zaslon obrnjen tako, da sodelavka vidi, kaj počnem.

Kak dan, ko res umiram od dolgčasa, se sprehodim po podjetju in sprašujem, ali lahko komu kaj pomagam, včasih imam srečo, največkrat pa ne. Človek se vpraša, zakaj potem ostajam tu. Odgovor je preprost: zaradi plače, ker imam službo blizu doma in zaradi ozračja, ki je v firmi prijetno. Poleti, ko so bili dopusti, je bilo malo bolj znosno, saj sem lahko brskala po spletu oziroma kaj brala, ko sodelavke ni bilo. Vam povem, da sem od tega nedela in dolgčasa bolj utrujena kot v prejšnji službi, ko smo na polno delali vsak dan osem ur. Takrat sem hodila domov zadovoljna, zdaj pa odhajam tečna, saj vem, da me naslednji dan spet čaka duhamorno buljenje v zaslon.

Saj bi kaj rekla šefici glede tega, pa se to stanje vleče že tako dolgo, da ji ne bom znala razumno pojasniti, zakaj sem doslej molčala. Kaj če me odpusti? Si mislim, da bo imela sodelavka pri njej prednost. Hkrati pa sem prepričana, da ima sodelavka enak problem kot jaz, saj na tem delovnem mestu preprosto ni dela za dve osebi. Res ne vem, zakaj je šefica naredila, kot je. Ko bi vsaj imela svojo pisarno in bi potem lahko delala kaj zase. Kaj mi svetujete?"

Višnja

Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 38, 23. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana