Profimedia

S to preglavico se srečuje več kot 65 odstotkov Slovencev, opozarja primarij Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. »Holesterol je ena najbolj znanih, a pogosto napačno razumljenih snovi v našem telesu. Čeprav ga nujno potrebujemo za normalno delovanje celic, saj je med temeljnimi sestavinami živalskih celičnih membran ter potreben za sintezo hormonov in sestavin žolča, pa ga v krvi ne potrebujemo. Tam 'škodljivi' LDL-holesterol tiho in postopoma poškoduje naše žile ter povečuje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in prezgodnjo smrt. Srčno-žilne bolezni so še vedno najpogostejši vzrok smrti, leta 2023 so povzročile 36 odstotkov vseh,« opozori Cevc.

Profimedia

Zoperstavite se tihemu ubijalcu 

»Na raven holesterola v krvi in posledice lahko pomembno vplivamo sami – z zdravim življenjskim slogom, redno telesno dejavnostjo in po potrebi tudi z zdravili.« Da pa bo to lažje doseči, nam je sogovornik predstavil nekaj ključnih dejstev, ki jih mora poznati in upoštevati vsak, ki želi živeti dolgo, kakovostno in zdravo.

Shutterstock

LDL-holesterol: čim nižje, tem bolje

»Holesterol LDL je glavni povzročitelj ateroskleroze – nalaganja maščob na žilne stene. Nižja ko je njegova raven, manjše je tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in druge srčno-žilne zaplete. Ciljne vrednosti so odvisne od posameznikove ogroženosti. Bolj ko je posameznik ogrožen, nižja je ciljna raven LDL. Tako želimo, da je pri bolnikih z že prisotno aterosklerotično boleznijo žilja (taki veljajo za zelo visoko ogrožene) raven holesterola LDL pod 1,4 mmol/L.«

Holesterol v krvi ni nujno potreben

»Naše telo – predvsem jetra – samo proizvede dovolj holesterola za vse življenjsko pomembne funkcije in potrebe. Dodaten holesterol iz hrane (zlasti živalskega izvora) ni potreben in lahko celo škodi, saj spodbuja dodatno odvečno nastajanje LDL-holesterola.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 38, 23. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana