Pexels

Pismo bralke:

"Moj oče je bil operiran zaradi raka v trebušni votlini. Operacija je uspela, a naredili so mu stomo, novo odprtino za izločanje blata. Tako ima zdaj na trebuhu vrečko. Star je sedemdeset in sicer dokaj v formi, oba z mamo sta kmeta, vse življenje sta trdo delala in bila tudi trda človeka, če se tako izrazim – drug z drugim in do naju z bratom.

Moj mlajši brat, ki naj bi prevzel kmetijo, je zaradi njunih pritiskov dolgo tega, še mlad, naredil samomor. Jaz z družino živim dvajset kilometrov stran. Oče svojega stanja po operaciji ne sprejema, zdi se mi, da je postal še bolj surov, še bolj se žene, do mame, ki pa ni več v taki formi, je nepopustljiv. Tudi sam ima pogosto težave, saj za svojo stomo ne skrbi, kot bi moral, včasih je, kot bi ponorel, in si vrečko kar strga s trebuha. Potem ga morajo odpeljati z rešilcem v bolnico, in ko se vrne, je spet vse kot prej. Od mame zahteva, da poskrbi za te stvari, ona pa seveda ne zna ali pa je pozabila, kako so jo naučili še v bolnišnici.

Odnosi

Prostovoljno pred poroto: Mama ima raje fanta kot mene

Pomoč patronažne službe oče odklanja. In tako me je mama prosila, naj pridem domov, da ne more biti več sama z njim. Da me otroci, ki so že študentje, ne potrebujejo več, mož bo pa že nekako. Meni pa to niti na kraj pameti ne pade, niti za nekaj teden, kaj šele mesecev. Prihajam pa zdaj večkrat k njima kot prej. Svoja starša imam rada, ker sta pač moja starša, a najlepše zame je bilo, ko sem odšla od doma. Iskala sem pomoč na centru za socialno delo in v drugih institucijah, pogovarjali smo se o različnih možnostih, a oče noče nič slišati o nobeni. Kaj lahko še storim? Hvala vam za odgovore."

Margareta

Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 27. januar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana