Mateja J. Potočnik

Na obisku pri prijateljici je Izak dražil starejšo sestro: »Nana je pa v Arneta, hahaha!« Vedno sem rada poslušala ljubezenske zgodbe – celo tarnanje zaradi neuslišane ljubezni ali razočaranja, zato sem previdno potipala Nano, kaj se dogaja. Ampak mala lepotička je vse zanikala. Z obarvanimi lički je jezno razlagala, da si je tečni bratec vse izmislil in da ni niti najmanjše možnosti, da bi ji bil Arne všeč.

Še se spomnim šolskih let, kakšno zabavo so imeli sošolci, če se jim je zdelo, da so odkrili, da je kdo zagledan v nekoga. Tudi če je bila resnica očitna, se je vse zanikalo. Razen če je bil objekt poželenja v tistem trenutku najpopularnejši frajer ali frajerka na šoli – to, da si zagledana v naj tipčka, se je praktično pričakovalo, pri drugih junakih pa sta bila poniževanje in norčevanje praktično obvezna.

Zadnjič me je presenetilo, da v času, ko gledamo genocid v živo, ko se naši politiki zafrkavajo z referendumi in veti na zakone, ko podjetja z izjemnimi profiti grozijo z odrekanjem pokroviteljstev, ko se vse več otrok reže in ne pride iz svojih sob zaradi stranskih učinkov pametnih naprav …, največ prahu dvignejo zaljubljenci. Smo še vedno v šoli? Še vedno v času Jane Austen, ki v Prevzetnosti in pristranosti tako dobro opiše, koliko dela so imeli v visoki družbi z vsako novico o še tako majhni naklonjenosti?

Ljubezen je seveda naša gonilna sila. Ljubezen daje življenju smisel in veselje. Ampak to predvsem, ko se zgodi nam. Zato ne razumem, kakšen smisel ima na veliko razglabljati o prešuštniškem paru, ki so ga ujeli na koncertu Coldplay. Res sta imela smolo, da ju je ujela kamera, čeprav že odločitev, da gresta na dogodek, kjer bo na tisoče ljudi, med katerimi bo gotovo še kak znanec, ni ravno v duhu skrivalnic. Posnetek je res zanimiv, saj prikazuje avtentično zadrego, ko ugotoviš, da v množici nisi tako neviden, kot si mislil. Ampak da je to postala novica tedna, je vsekakor – glede na resnost, bizarnost in moč sprememb v politiki in svetu nasploh – presenetljivo.

Da bo intervju Urške in Bora dvignil veliko prahu, je bilo pričakovano. Da sta zaljubljena, smo že vedeli, tudi videli smo ju že na nekaj dogodkih, ampak tokrat sta prvič spregovorila za medij. In govorila sta lepo. O povezanosti, spoštovanju, učenju … V pogovoru z njima sem uživala, saj sem rada v družbi srečnih zaljubljencev, z leti čedalje bolj, saj so časi taki, da je okoli mene vedno več depresivnih in zoprnih posameznikov. Tudi kadar sem bila v ljubezni nesrečna, sem z veseljem gledala zaljubljene pare in si mislila: oni so dokaz, da je takšna sreča mogoča!

Ampak žal je veliko ljudi ob sreči drugih ljubosumnih, postanejo zagrenjeni, celo zlobni. Ano Karenino so izobčili, obrekovali, zlomili zaradi »neprimerne« ljubezni. Zlomljena in obrekovana sta tudi prešuštnika s  koncerta Coldplay. Junakinjo filma Rdeče znamenje so označili s črko A (adultery – prešuštvo), saj so jo obsojali zaradi njene ljubezni. Zgodovina se torej ponavlja, samo da zdaj Urška namesto rdeče črke nosi raje rdeče čevlje.

Prispevek iz rubrike OB ROBU je objavljen v reviji Jana, št. 30, 29. julij 2025.

revija Jana