Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Si vzel blazino za v vodo? Kaj pa polnilec, ki sem ti ga dala? Si kolesa dobro privezal?« še vpraša, potem pa tišina, ki ne obeta nič dobrega. Sledi: »Greš lahko čez ovinke bolj počasi, ker mi je že slabo?« Ponovno tišina, iskanje glasbe in skromen pogovor o prometu, kmalu pa negodovanje. »Ta klima sploh še dela?« »Če ti je vroče, si nastavi nižjo temperaturo,« odgovori mož zadržano. Potem vsak potone v svoje misli: eden v pričakovanje popolnega dopusta, drugi v utrujenost od odnosa.

Zgornja zgodba mi je dobro znana – iz prve, druge in tretje vrste. Tak prizor se pogosto ponovi poleti. Nepremičninar mi je zaupal, da največ hiš prodajo jeseni: pari se domov vrnejo z odločitvijo za ločitev. Tudi pri meni po dopustih delo »cveti«; neodgovorjena vprašanja iščejo odgovore. Zdi se, kot da pričakovanje dopusta prinese večje napetosti: želje in potrebe, ki so pod kožo čez leto tiho vrele, pridejo na plan. Dopust naj bi bil nagrada, in prav zato lahko boli še bolj, če ne izpolni pričakovanj.

Šimen Zupančič

Osebna rast

Logoterapevt: Pot do miru je tlakovana s pogumom

Z logoterapevtskega zornega kota je vsak odnos prostor iskanja smisla. Smisel se rodi v majhnih, vsakdanjih dejanjih, v prepoznavanju vrednot, ki si ju par deli ali bi si jih rad delil. Komunikacija ni le izmenjava informacij; je kot jed: sestavljena je iz surovin (časa, pozornosti, poslušanja) in iz začimb (humorja, nežnosti, spoštovanja). Če želimo, da je jed okusna, se je treba posvetiti pripravi. Večkrat nas ne izčrpa delo, pač pa nerazrešeni odnosi, stari zamolčani zahtevki in nepričakovane obljube, ki se v zemljišču vsakdanjika spremenijo v nezadovoljstvo.

Letos sva z ženo sprejela drugačno strategijo: nekaj dni pred odhodom sva si namenila čas samo za naju. Odpravila sva se na kolesarjenje, šla na večerjo, naslednji dan na pohod – dejavnosti brez velikega cilja, namenjene samo temu, da spet prikličejo sproščeno komunikacijo brez zamolčanih pričakovanj. Zavestno omogočanje trenutkov, ko ni treba ničesar dokazovati, pogosto naredi več kot najbolj načrtovan izlet.

Profimedia

Priporočam preprosto dnevno vajo, ki traja teden dni in ne vzame več kot pet minut na dan: zvečer vsaka oseba izreče eno stvar, za katero je hvaležna partnerju; zjutraj pa vsak zapiše majhno dejanje, ki ga bo v tistem dnevu naredil za drugega. Namen te vaje ni spektakel, ampak drobna dejanja pozornosti, ki zmanjšujejo zamolčana pričakovanja in povečujejo občutek varnosti. Zvečer si s partnerjem pokažita listke in se ocenita, kako sta bila uspešna.

Ko sva midva dobro, kraj dopustovanja ni ključnega pomena. Pomembno je, kaj čutiva. Najlepši spomini nastanejo, ko ljubimo in smo ljubljeni – tudi ob skromni mizi ali na senčni stezi. Dopust je priložnost, da odnose napolnimo z majhnimi dejanji smisla. Če jih izpustimo, se vrnemo domov utrujeni; če jih zavestno poiščemo, se vrnemo bogatejši – ne z novimi kilometri na zemljevidu, ampak z večjo bližino v srcu.

revija Jana