Tajda Lekše: Mir je moja največja ambicija
V svetu, ki hrepeni po pozornosti, je ona vedno iskala mir. Tajda Lekše je ena tistih redkih osebnosti, ki so zaznamovale slovenski medijski prostor, ne da bi se z njim poistovetile.
Njena pot – od otroštva ob termoelektrarni v Šoštanju do velikih odrov in tujih jezikov – je zgodba o skromnosti, notranji pokončnosti in ljubezni do besede. Danes, pri šestdesetih, se še vedno izmika hrupu sveta, a s svojim glasom, mislijo in prisotnostjo tiho ter vztrajno bogati druge. Tako kot se je vse življenje upirala pozornosti, je tudi tokrat le stežka pristala na pogovor.
Tajda Lekše je ponosna na svoje korenine v malem Šoštanju. Odraščala je nasproti termoelektrarne. Živo se spominja tako otroške brezskrbnosti kot zvočnih alarmov, ki so opozarjali, da se je treba zaradi onesnaženega zraka umakniti v zaprte prostore.
»To je bilo nekaj samoumevnega in nihče se o tem ni kaj preveč spraševal. Imela sem mirno in lepo otroštvo, še posebej sem uživala na počitnicah pri stari mami nad Šmartnim ob Paki.« Med študijem v Ljubljani se je njen svet razširil.
»Po dveh letih sem si rekla, da želim še nekaj zaslužiti, in sem šla na avdicijo na RTV za povezovalce programa ter bila sprejeta. Razmišljala sem tudi, da bi delala kot stevardesa, a to res ni bilo zame. Potem pa se je vse odvilo spontano, z mnogo lepih stvarmi. Oddaje o umetnosti, zgodovini Vatikana, prvo pesem Evrovizije s slovensko udeležbo sem leta 1993 vodila v treh jezikih, hecali so me, kako resna da sem, in so imeli kar prav, pri delu sem bila vedno zelo odgovorna,« se spominja.
Netipična zvezdnica
»Nikoli si nisem želela biti v ospredju in sem se, dokler sem bila v medijih, izogibala 'slavi'. Danes vem, da mi je prav to pomagalo ostati notranje, duhovno svobodna. Tistih dobrih deset let na nacionalni televiziji sem bila sicer zelo dejavna. Saj sem zdaj tudi, vendar dogodki vendarle dosežejo manj ljudi kot televizija. Sama se s prepoznavnostjo nisem nikoli notranje poistovetila. Vedno sem se želela dokazati z delom in nekaj ustvariti. Ljudje niso toliko poznali vira moje identitete, ki je bila v študiju, delavnosti, literaturi in poeziji. Danes pa vlada vsesplošna obsedenost z mediji in slavo ...«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 10. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.