Profimedia

Guinnessova knjiga rekordov letos praznuje 70-letnico. V najnovejši izdaji je kar 2.240 rekordov, od katerih je več kot 80 odtotkov novih, med njimi je tudi osem novih slovenskih rekorderjev. Mladi iz Jarš so opozorili na ekološki problem s skulpturo iz 87.423 tulcev toaletnega papirja, kar pa je zgolj četrtina dnevne porabe celotne Slovenije.

Prva knijga svetovnih rekordov je izšla leta 1955

Letna knjiga svetovnih rekordov je prvič izšla leta 1955. Ta izdaja je danes dragocena, saj so ohranjeni samo še štirje izvodi. Do danes so prodali že 150 milijonov knjig, prevedene pa so v več kot 40 jezikov.

Guinessova knjiga beleži že več deset tisoč aktivnih rekordnih kategorij – leta 2024 jih je bilo recimo 68.523 – z več kot 3.300 novih potrjenih rekordov. Slovenci redno gostujemo v njej s spektakularnimi dosežki, ki segajo od športnih (teh je največ) in plesnih rekordov do ekstremnih potovanj in najdaljših pogovorov. 

"Zanimanje za rekorde je pri nas dokaj konstantno – kdor je prepričan, da določeno stvar lahko naredi najbolje na svetu, bo v to vložil ves svoj trud ter mu bo ponavadi rekordni dosežek tudi uspel," pove Mojca Benedičič, urednica slovenske izdaje. Da se rekord uvrsti v knjigo, se morajo kandidati najprej prijaviti in dokazati, kako je bil narejen.

Prijav je več deset tisoč na leto, Guinessova ekipa pa jih potrdi samo manjši del, saj so pravila stroga. Veliko rekordov nastane zaradi človekoljubnih, okoljskih ali drugih promocij. Tak je letošnji z največjo skulpturo iz tulcev toaletnega papirja, ki je nastal kot promocija recikliranja.

Najstarejši slovenski rekord

Najstarejši slovenski rekord, za katerega imajo podatek, je prvi vzpon na Makalu (moški, brez kisika), ki ga je opravil Marjan Manfreda 6. oktobra 1975. Tomaž Humar bo za vedno zapisan med rekorderje zaradi prvega solo vzpona na Anapurno 1, Andrej in Marija Štremfelj sta 7. oktobra 1990 postala prva zakonca, ki sta osvojila Everest, plezala sta čez Južno sedlo in ju tudi nihče ne more ogroziti. 

V atletiki še vedno velja rekord Jolande Batagelj v teku na 800 metrov v dvorani iz leta 2002 s časom 1,55,82, rekorderke pa so tudi druge naše izjemne športnice: Janja Garnbret, Alenka Artnik, Tadeja Pogačar … V knjigi je letos tudi Domen Prevc, saj je 30. marca 2025 na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Planici skočil kar 254,5 metra, kar je najdaljši smučarski skok za moške.

V knjigi je tudi njegova sestra Nika, ki je dva tedna pred njim postavila rekord med ženskami, ko je med treningom na Norveškem poletela 236 metrov. Primož Roglič pa ima največ zmag na kolesarski dirki po Španiji – lani je namreč osvojil svojo četrto.

Največ košarkarskih odbojev v eni minuti z dvema žogama

Luka Trpin je recimo že veteran v knjigi rekordov, saj je v njej šestič. "Idejo za zadnji rekord sem dobil, ko sem na družbenih omrežjih spremljal izvajanje trikov različnih košarkarskih freestylerjev po svetu," pravi Luka, po poklicu košarkarski trener, ki obvlada trike z eno ali več košarkarskimi žogami.

"Ker se mi je zdelo, da bi nekatere od rekordov v različnih oblikah spretnostnega in hitrostnega upravljanja košarkarskih žog lahko izboljšal, sem se odločil poizkusiti." Novih načrtov za rekorde ta hip nima.

"Biti rekorder zame nima posebnega pomena. Vse izhaja iz želje biti najboljši v tem, s čimer se ukvarjaš. Konkretne koristi so predvsem, da mi relativna prepoznavnost prinaša dodatne ponudbe za delo."

Največja skulptura iz tulcev toaletnega papirja

Zagotovo najbolj nenavaden slovenski rekord v letošnji knjigi pa je postavilo Društvo mladih Jarše s skulpturo iz tulcev toaletnega papirja. Društvo je bilo ustanovljeno avgusta 2007 z namenom druženja in povezovanja v različnih projektih. 

"Sestavljamo ga mladi iz Jarš, Rodice in okolice, v teh 18 letih pa smo pripravili že številne dogodke – od oratorijev, gala plesov in dobrodelnih prireditev do podiranja dveh Guinnessovih rekordov," so povedali člani. Z novim rekordom so želeli opozoriti na ekološki problem. Za skulpturo iz 87.423 tulcev, kar pomeni zgolj četrtino dnevne porabe celotne Slovenije, so zbirali tulce skoraj leto in pol. 

"Pri župnišču v domačem kraju smo postavili veliko škatlo za oddajo, pobudo pa so z veseljem sprejeli tudi na naši domači Osnovni šoli Rodica ter Osnovnih šolah Domžale in Venclja Perka. Tam so učiteljice prevzele koordinacijo, učenci pa so pridno polnili škatle in mi so jih redno praznili ter tulce vozili v župnišče, jih tam prešteli in zložili. Novico smo širili med sorodnike, prijatelje, sosede in po družbenih omrežjih, hitro pa so se odzvala tudi podjetja in posamezniki iz različnih koncev Slovenije. Ko je prostora v kleti župnišča zmanjkalo, smo morali vse zložene škatle preseliti v drugo klet, saj smo napolnili skoraj dve sobi. Marca 2023 smo iz rolic začeli izdelovati zidake velikosti 6 × 4 rolice (po vzoru lego kock). Ob tem smo se srečevali z bolečimi rokami od spenjačev, pa tudi s pomanjkanjem sponk – potrebovali smo jih skoraj 300.000, v trgovinah v okolici pa smo jih uspeli kupiti le okoli 60.000, zato smo jih morali dodatno naročati preko drugih podjetij," pojasnjujejo člani društva.

Do konca junija 2023 so izdelali večino zidakov, pri tem pa opravili več kot tisoč ur dela. V prvem tednu julija so v Kulturnem domu Groblje sestavili skulpturo. 

"Za vse priprave in delo smo porabili še dodatnih več kot 400 ur dela, pri čemer je v zadnjem tednu v povprečju sodelovalo okoli 15 članov društva." Za motiv so izbrali cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. Končna skulptura je merila 7,73 m v dolžino, 4,77 m v širino in 5,58 m v višino. S tem so prejšnji rekord skoraj podvojili. Po uradnem odprtju je bila na voljo za ogled v kulturnem domu v Grobljah še dober mesec. Zatem so jo podrli, saj je bilo za uradno priznanje rekorda (poleg dokazil o zbiranju, štetju, spenjanju, zlaganju in uradnem merjenju) potrebno tudi dokazilo o ekološki razgradnji.