revija Jana

Tekst: KLAVDIJA RUPAR VUGA

Po gregorijanskem koledarju novo leto praznujemo 1. januarja. A kaj ko pri štetju let pride do napak in novo leto nekateri praznujejo dvakrat. Kaj se je zgodilo ob uvedbi gregorijanskega koledarja leta 1582 in kakšna tehnološka panika je nastala, ko se je leto 1999 prevesilo v 2000? Neobičajnih novoletnih napak, zmede in koledarskih reform je v zgodovini več, kot si mislite.

Gregorijanski koledar in sončni sistem

 Gregorijanski koledar, ki ga uporablja večina sveta, je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. z namenom, da se popravi netočnost julijanskega koledarja. Kot poroča spletna stran britannica.com, je bilo leto po julijanskem koledarju s 365,25 dneva predolgo, saj je pravilna vrednost leta 365,242199. Napaka, ki je bila vsako leto dolga enajst minut in štirinajst sekund, je v dveh stoletjih pomenila dodaten dan in pol, v tisočletju pa kar sedem dodatnih dni. 

Koledar je postal zastarel, saj se je do leta 1545 spomladansko enakonočje, ki je bilo uporabljeno za določanje velike noči, premaknilo za deset dni od svojega pravilnega datuma. Popravek je zahteval rešitev in zanjo je poskrbel papež Gregor XIII., ko je leta 1582 potrdil nov koledar s predlogom, da se spomladansko enakonočje vrne na 21. marec, s čimer je bilo izpuščenih deset dni – s 4. oktobra 1582 so preskočili direktno na 15. oktober, kar pomeni, da tisto leto vmesnih dni sploh ni bilo. V nekaterih mestih so ljudje tako trdili, da so jim »ukradli« dneve in da zahtevajo plače za dni, ki so izginili.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 52, 30. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana