Osebni arhiv

To, kar je na Hrvaškem Ante Kostelić, ki je svoja otroka Ivico in Janico popeljal v sam svetovni športni vrh, je pri nas Iztok Glojnarič, 52-letni oče in trener izjemnih atletinj Nike in Leje. Tehnični risar in kamnosek-restavrator je v športne vode padel po naključju in je atletski trener samouk. Njegova pot je bila še toliko zahtevnejša, saj se je hči Leja rodila s hudo naglušnostjo. Vendar pa sta z ženo Vesno za svoje štiri otroke zgradila neverjetno zgodbo o uspehu, ki ne pozna besednih zvez ne da se, ne zmorem, ne gre. Z neverjetno rahločutnostjo podpira svoje otroke, hčerki Lejo in Niko pa pelje v sam svetovni (atletski) vrh. Lejo so zaradi izjemnih uspehov nedavno že tretjič zapored razglasili za parašportnico leta.

Slovenija

Nika in Domen Prevc: skromnost, disciplina in mir stran od žarometov

Iztoka in Lejo mediji zadnja leta zelo oblegajo, še posebej izrazito je to ob koncu leta. Tako sta bila tudi letos zadnja dva tedna prav divja, saj so se vrstile razglasitve najboljših in je bilo treba športna oblačila zamenjati za večerno toaleto ter se sprehoditi po rdeči preprogi. »Glede na vse naše prizadevanje je lepo, da opazijo rezultate in trud. Še posebej pa sem hvaležen, da ima država posluh tudi za športnike invalide, ki jih je leta 2020 pri izplačilih nagrad za medalje izenačila s preostalimi športniki,« začne Iztok. Ta samozavestni in mirni moški ima že sam neverjetno življenjsko zgodbo.

Zveze ŠIS - SPK

Povezana v težki usodi

»Rodil sem se kot nedonošenec. Žal moja mama ni zmogla skrbi zame in me ni prišla iskat v porodnišnico, da bi me odpeljala domov. Skrb zame so najprej prevzele socialne službe, dale so me v rejniško družino. Najprej v Trnovlje pri Celju, vendar je moja 'mama' zbolela za rakom in so me prestavili na kmetijo na Frankolovo. Tam so skrbeli zame in tudi izšolal sem se – za tehničnega risarja. Ker je bil eden od sorodnikov kamnosek, sem mu pomagal in se izučil še za kamnoseka restavratorja. Čim prej sem se hotel osamosvojiti in iti na svoje. Takoj, ko je bilo mogoče, sem šel delat, stanoval sem pri sodelavcu na Planini pri Sevnici,« svoja zgodnja leta na hitro oriše Iztok. V bližnji Sevnici je spoznal ženo Vesno, ki ima prav tako za seboj zahtevno življenjsko zgodbo. Do trinajstega leta je bila dobra atletinja, a ko ji je umrla mama, je pustila šport in se posvetila temu, da je preživela.

alesfevzer.com

Sreča kljub številnim preizkušnjam

»Skupaj sva že sedemindvajset let. Začela sva praktično iz nič in se zelo trudila, da sva skrbela za najine štiri otroke, zdaj 27-letno Tejo, ki je medicinska sestra na urgenci v Brežicah, dve leti mlajšo Niko, 23-letno Lejo in najmlajšega, 21-letnega Anžeta. Družina mi pomeni vse in je tudi moja motivacija v najtežjih trenutkih,« razlaga Iztok, ki nikoli ni bil športnik.

Novice

Neverjetni parašportnik Jernej Slivnik je osvojil medalje in srce Taje Bodlaj

Od malega je namreč težak astmatični bolnik. Že kot nedonošenček je dobil pljučnico, potem pa so se težave z dihanjem in s pljuči nadaljevale. Sicer živahen fantič se zaradi diagnoze v osnovni in srednji šoli ni smel ukvarjati s športom niti ga niso dovolili k telovadbi. Zaradi težav s pljuči, ki mu delujejo samo 43-odstotno, je že nekaj časa polovično invalidsko upokojen. »Kljub zdravstvenim izzivom sem se vedno trudil dati od sebe najboljše. Dolga leta sem cele dneve preživel na gradbiščih kot delovodja. Delali smo v vseh razmerah in letnih časih in to je pustilo pečat na mojem zdravju,« razlaga Iztok, ki si je z Vesno in otroki dom najprej ustvaril v Sevnici.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 52, 30. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana