Nevrotična gospodinja: klinčeva darila
Svoje lekcije o darilih sem se naučila že pred leti, ko sva blodili z mamo po mestu ...
Bolj so se bližali prazniki, bolj smo bili nasršeni. Že zdavnaj smo se namreč dogovorili, v družini in med prijatelji, da se ne bomo obdarovali, niti simbolično. Stisk roke, objem, poljub, to je to. Potem se zmeraj najde kreten, ki privleče kakšno malenkost, kaj pa je to, saj ni nič, le vstopnica za najbolj oblegan koncert v letu ali beden parfumček za sto evrov, majhna pozornost pač. In se sproži cunami. Potem vsi letamo za drobcenimi darili, ki na koncu nanesejo gromozanske količine denarja, včasih pa tudi vihanje nosu in čisto pravo užaljenost. To je že osemnajsto milo z vonjem po cvetju, ki sem ga dobila za praznike, očitno se premalo umivam ali kaj, je godrnjala babica in zavijala dotično žajfo v majhne paketke za člane seniorskega kluba. Tudi oni so se namreč dogovorili le za drobne pozornosti …
Svoje lekcije o darilih sem se naučila že pred leti, ko sva blodili z mamo po mestu in je v neki izložbi zagledala zares lepo in zares veliko in zares drago kristalno skledo. »Oh, prekrasna je,« je rekla mama. Ni rekla, kako si želi takšno skledo na svoji mizi, ali celo, da nikoli, o groza, ne bo imela takšne sklede, ampak moja podzavest je to seveda registrirala. Mama si torej želi skledo.
Nadaljevanje kolumnea si lahko preberete v reviji Jana, št. 52, 30. december 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
