Shutterstock

Nekaj med valentinovim in materinskim dnem? Ker imajo ženske pri nas itak vse, kar hočejo, nekaterih bonitet celo tako zelo preveč, da jih lahko izvažajo v Evropo, recimo pravico do splava, besnijo desničarji na predvolilnih soočenjih. Zdaj bi pa rade še pravico do evtanazije, menda je logično, da večina bolnih starejših obvisi na ramenih mlajših žensk, kdo ima torej največji interes, da jih spravijo na oni svet, ko postanejo preveč naporni? Po spletu se valja kup takšnih in podobnih nagnusnosti, objavljajo jih iztirjenci s prikrito ali ukradeno identiteto (nekateri pa kar s svojo) in računajo, da večina neumnega ljudstva itak ne gleda in ne bere nič drugega.

Slovenija

Kraljica skokov postala Slovenka leta 2025

In medtem ko vsak dan s pritajenim dihom gledamo TV-dnevnike, polne bomb, ruševin in trupel, ter razglabljamo, ali se je tretja svetovna vojna čisto zares začela, se zdi vsakdanje nasilje med nami – doma, v službi in šoli – skoraj bagatelno. Ga je več kot pred leti? Stroka trdi, da ne, le da smo zanj občutljivejši. A res? Sploh razumemo dinamiko izsiljevanja, poniževanja in tepeža, ki ga kar praviloma povzročajo moški ženskam in s tem posredno tepejo tudi otroke, čeprav jih fizično morda sploh ne? Mar takšno stresno življenje v otroštvu nujno pripelje do tega, da si dekleta pozneje izbirajo za partnerje pijance in nasilneže, fantje pa iščejo negotove ženske, nad katerimi se bodo lahko izživljali? To seveda ne drži; za mnoge je to šola, kakšnim ljudem se je treba nujno izogniti. Se lahko narcisoidni nasilneži spremenijo? Hm.

Nadaljevanje uvodnika si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 10. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana