Kraljica skokov postala Slovenka leta 2025
Slovenija je izbrala: Slovenka leta 2025 je postala kraljica smučarskih skokov Nika Prevc. Kipec je v njenem imenu prevzela njena svakinja Mina Prevc.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Kaj pomeni zmaga v življenju? Zmagaš, ko rešiš sodelavce pred stečajem, svojega otroka pred usodo, sirotam daš dom. Za mnoge ta čas je zmaga zgolj preživeti dan, ostati živ. Velika zmaga je združiti Evropo v boju za ženske pravice. Ne umolkniti, ko te skušajo utišati, pa če te tožijo, blatijo in ti grozijo s smrtjo. Zmaga je biti zgled s svojim življenjem. Osvojiti medaljo in ostati ti. Skromen in osredotočen. Pa tako mlad. Ko tako zmaguješ, letiš. Včasih dobesedno. Nekdo, ki jo dobro pozna, je o letošnji zmagovalki rekel, da vedno prizna svoje napake, reče, to moram popraviti, se obrne in popravi. Nikoli se ne slepi, ne zavija stvari v vato, ampak pogleda težavi v oči in jo reši. To je pogum. Tisti pravi. Spoštovani, Slovenka leta 2025 je Nika Prevc!«
S temi besedami je urednica revije Jana Melita Berzelak razglasila težko pričakovani razplet letošnjega izbora Slovenka leta.
Slovenija izbrala Niko
Smučarska skakalka, ki beleži največ uspehov v zgodovini slovenskih skokov. Z izjemnim talentom in kot britvijo ostrim fokusom je v karieri osvojila 37 zmag in tri velike kristalne globuse ter k temu dodala še tri olimpijska odličja. Njeni poleti niso le športni dosežki, temveč zgodbe o vztrajnosti, notranjem miru in zaupanju vase. Po žilah skromnega dekleta se pretakata pogum in strast do discipline, v katero se je zaljubila že kot otrok. Njena moč ni glasna, a je neustavljiva, njen pogled pa vedno usmerjen naprej. Kraljica smučarskih skokov je ponos podalpske dežele.
Sedem kandidatk za Slovenko leta je bilo letos, sedem izrednih žensk ali natančneje, šest posameznic – dr. Metoda Dodič Fikfak, Marija Merljak, dr. Špela Miroševič, Nika Prevc, Darka Rački, Brigita Rutar – in ena skupinska nominacija, za aktivistke Inštituta 8. marec.
Izbor, ki združuje in navdihuje Slovenijo
Izbira Slovenke leta je malce mlajša od Jane, čez dve leti bo slavila 40 let, poteka že od leta 1988 in izpostavlja navdihujoče, posebne ženske vseh starosti, vseh poklicev, vse izredne na svojih področjih. Uredništvo izbere nominiranke, izmed njih pa svojo Slovenko izbirajo bralci. Vsako leto več je tistih, ki hočejo prispevati k izbiri, vsako leto več ljudi s kuponi ali po spletu odda svoj glas, kar kaže, da je Slovenka leta naziv, ki se zdi Slovencem zelo pomemben. Čeprav lahko naslov podelimo samo eni, ji nikoli ne rečemo zmagovalka, kajti zmagovalke so vse.
Slovesnost na televizijskem odru
Vsako leto je bilo težje najti dovolj veliko dvorano za vse, ki so si želeli podelitev ogledati, zato smo se stvari letos lotili malce drugače: namesto razglasitve Slovenke leta pred omejenim številom gledalcev smo prireditev odprli za vse: v petek, 6. marca, smo jo posneli v televizijskem studiu in jo predvajali na mednarodni dan žena, 8. marca. A bistveno se ni spremenilo: kot vsako leto je bila tudi letošnja prireditev opojna mešanica prelepih misli, humorja in solz ganotja. Izvrstno jo je vodil Klemen Slakonja, ta je bil v eni osebi voditelj, pevec in imitator, bleščeče pa so ga podpirali glasbeni gostje Žan Serčič, Alenka Godec in Zala Smolnikar.
Priznanje je prevzela Mina Prevc
Kipec, ki ga je, kot vsako leto doslej, ustvarila kiparka Ljubica Ratkajec Kočica, je novi Slovenki leta podelila odgovorna urednica Jane Melita Berzelak. Ker Nika Prevc zaradi tekmovalnih obveznosti na slovesnosti ni mogla biti navzoča, je priznanje v njenem imenu prevzela njena svakinja Mina Prevc.
In ker se pomembnih stvari nikoli ne da povedati prevečkrat, še enkrat objavljamo utemeljitve za vse kandidatke.
Aktivistke Inštituta 8. marec
so »fajterke« za boljši jutri, ki so s pobudo My Voice, My Choice dale glas 20 milijonom žensk po vsej Evropi, ki nimajo izbire glede splava – brez izbire pa ni svobode. Ustavile jih niso ne grožnje, ne posmeh in izčrpanost, še najmanj pa zračnica, preluknjana pred odločilno vožnjo z avtom v Strasbourg. In ko so 17. decembra ob novici, da je evropski parlament z veliko večino potrdil resolucijo o zagotovitvi varnega splava na celotnem območju EU, od veselja dvigale roke in se objemale, je bilo to veselje ljudi, ki se objemajo na pravi strani zgodovine.
Dr. Metoda Dodič Fikfak
je zdravnica za medicino dela, raziskovalka in profesorica, poklicna in okoljska epidemiologinja, predvsem pa je ženska, ki ni tiho. Ki spregovori in opozarja, tudi kadar gre – še posebej kadar gre – za stvari, ki bi jih nekateri ljudem najraje zamolčali. Brez strahu je govorila o tem, da ljudje v Anhovem zbolevajo za rakom, zdaj opozarja na tveganja, ki jih prinašata kanal C0 in predvidena ljubljanska sežigalnica. Potrebujemo ženske, ki si upajo. Potrebujemo ženske, ki znajo. Potrebujemo ženske, ki niso tiho.
Marija Merljak
je diplomirana inženirka živilske tehnologije in prehranska strokovnjakinja, ki nam že desetletja s predanostjo odpira nova obzorja razumevanja hrane in njenega vpliva na zdravje. V pokoju nam z vitalnostjo in nenehnimi izzivi kaže, da imajo skrbno izbrana živila res moč spremeniti življenje. Z navdušujočo knjižno zbirko Mladost v telesu in drugimi prehranskimi priročniki nas ozavešča, da je zdrava hrana najboljši zdravnik in ključ do dolgoživosti. A to ni le njeno poslanstvo, je ljubezen, s katero nas modro vodi do bolj zavestnih, zdravih izbir.
Dr. Špela Miroševič
je doktorica znanosti, psihoterapevtka in biopsihologinja, mama šestletnega Urbana z redko gensko motnjo CTNNB1, zaradi katere ne bi nikoli hodil, govoril, samostojno živel. S sinovo diagnozo se ni želela sprijazniti, povezala je strokovnjake z vsega sveta in ustanovila fundacijo, ta je v petih letih razvila gensko zdravilo v Sloveniji, Urban pa ga je kot prvi otrok prejel decembra. To je prva in edina zgodba na svetu, ko je neprofitna organizacija brez farmacevtske podpore razvila gensko zdravilo in ga pripeljala do klinične študije. Uspeh mame, ki mu ni para.
Nika Prevc
je smučarska skakalka, ki beleži največ uspehov v zgodovini slovenskih skokov. Z izjemnim talentom in kot britvijo ostrim fokusom je v karieri osvojila 37 zmag in tri velike kristalne globuse ter k temu dodala še tri olimpijska odličja. Njeni poleti niso le športni dosežki, temveč zgodbe o vztrajnosti, notranjem miru in zaupanju vase. Po žilah skromnega dekleta se pretakata pogum in strast do discipline, v katero se je zaljubila že kot otrok. Njena moč ni glasna, a je neustavljiva, njen pogled pa vedno usmerjen naprej. Kraljica smučarskih skokov je ponos podalpske dežele.
Darka Rački
je z zdaj že pokojnim možem Petrom sprejela v rejništvo sedem globoko ranjenih otrok, ker ji narava ni omogočila pestovati svojih. Samo običajna mama sem, ki ima rada otroke, pravi, a skupaj z njimi je sprejela tudi njihove starše in s tem svojim rejencem omogočila, da so sestopili iz začaranega kroga družinskih travm. Danes so uspešni mladi ljudje. Ni jim nudila le strehe nad glavo, temveč jih je zaradi svojih težkih življenjskih preizkušenj znala razumeti, obenem pa jim z veliko zaupanja in ljubečo podporo vrnila vero vase. Nekdo jih je moral le imeti iskreno rad.
Brigita Rutar
je predsednica sindikata CSS, škofjeloškega invalidskega podjetja, ki je bilo poslano v likvidacijo, ona pa se je odločno zavzela za svoje sodelavce invalide. Ni sprejela logike, da bodo odpisani, pahnjeni na rob preživetja. Z odločnostjo, ki ne išče pozornosti, temveč pravičnost, je obrnila propad dostojanstva v zgodbo o ponosu in povezala ne samo zaposlene, temveč vso državo. S tem ko je izborila obstoj podjetja, je vrnila sodelavcem vero v sočloveka. Brigita Rutar pooseblja Slovenijo, kakršno si želimo: pogumno, odgovorno in srčno.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
