Osebni arhiv

Tina Gaber Golob, od minule sobote žena predsednika vlade Roberta Goloba, sicer pa velika zagovornica skrbi za živali, okolje in najšibkejše, je v zadnjih treh letih še posebej na očeh javnosti. Za opazkami, ki se zgrinjajo nad njene poteze, pa stoji ženska iz mesa in krvi. Jo sploh poznate? Kdo je brez etiket in predsodkov? Naj vam jo predstavimo skozi oči, ki jo najbolje poznajo. Njena mama Mateja je iskreno spregovorila o dekletu z visokimi cilji, ki je v resnici preprosto, o Tinini in Robertovi ljubezni in o tem, kaj pušča za seboj neusmiljeno brušenje jezikov. In seveda o lepših plateh življenja, ki je od sobote dobilo čisto poseben lesk. Tina in Robert sta drug ob drugem srečna, pravi. »Njuna ljubezen je spoštljiva, lepa, čista, prežeta z nečim najlepšim, kar obstaja. Ko ju opazujem, vidim, da sta drug ob drugem sproščena, zabavna, rada se pošalita, se nasmejita do solz.«

Prekrasen sončen dan je bil. Nad blokovskim naseljem v Novih Jaršah se je kot platno razpenjalo sinjemodro nebo. Po potki, obdani s travnatimi zaplatami in grmičevjem, se je s hitrimi drobnimi koraki približevala ženska v rdečem. Kako čedna gospa, pomislim, ko me dan in pol pred poroko pozdravi z vedrim nasmehom in tistim pristnim stiskom rok, ob katerem človek za več kot trenutek postane in se zazre v oči. Prijetna je, preprosta, na prvi vtis malce zadržana, a ko je po nekaj urah druženja v domači dnevni sobi z zaupanjem zrla vame, sem v njej videla predvsem ljubečo mamo, ki jo je svet tam zunaj ranil. Ker je verjela v dobro ljudi. Ker je upala, da so njihovi na lica pripeti nasmehi pravi, pristni. Danes težko zaupa, hitro dvomi o pohvalah in iskrenost. Okušati odzive znancev in neznancev, prebirati grozljive zapise na spletu ter bresti po blatu svobode govora je … boleče, prizna. Vse to za seboj pušča rane, o katerih ljudje v resnici ne vedo nič.

»Po naravi sem pozitivna, od nekdaj sem v ljudeh iskala dobro, zato težko razumem, zakaj sodijo in ocenjujejo človeka, ki ga sploh ne poznajo. Jaz sem trdno prepričana, da nikoli ne bi tako grdo komunicirala. Tudi hčeri sem vzgajala v spoštljivi ženski in ju učila, da se takšen besedni 'zaklad' sploh ne uporablja,« pokima in razmišlja, da bi bil svet mnogo lepši, če bi se ljudje ukvarjali s sabo, prosti čas pa namesto opravljanju namenili dobrim delom. Ne nazadnje se vse začne pri vrednotah, zato sva najprej zajadrali v čas, ko je bila Tina še deklica.

Primož Lavre

Dekle z visokimi cilji

Kakšna je bila kot najstnica? »Umirjena je bila že kot otrok, nikoli nama ni povzročala skrbi. Med odraščanjem je bila zelo zahtevna do sebe – bodisi v šoli bodisi pri drugih stvareh. Lahko bi rekla, da je bila že takrat perfekcionistka z visokimi cilji. Zelo vestna, natančna … in redoljubna! Sobo si je tako skrbno pospravljala, kot bi bila laboratorij,« se iz srca nasmeji mama Mateja in doda, da se je Tinina disciplina seveda kazala tudi pri ocenah: »Vseskozi je imela same petice, pomoči ni potrebovala. Vse je postorila sama. Postavljala si je cilje in jih marljivo uresničevala. Da bo nekoč uspešna, je sanjarila že kot deklica.«

Čeprav je Tina odgovorna po naravi, pa je nemara disciplino razvila tudi zaradi domače vzgoje. Starši namreč do Tine in mlajše hčerke Urške niso bili popustljivi – pomembno se jim je zdelo, da ju usmerjajo na pravo pot. »Moj mož je bil zelo strog, Tina je kot prvorojenka to dobro občutila. Če je rekel, da mora biti doma ob enajstih, je to pomenilo ob enajstih – ne ob 11.05. Res je bil natančen in dosleden. Jaz sem bila morda nekoliko manj stroga, a sem vseeno pričakovala, da so stvari pravočasno opravljene. Tu nisem popuščala – naj je šlo za šolo ali pa domača opravila. Pomembno se nama je zdelo, da v hčeri usidrava delavnost, točnost, natančnost in spoštovanje do ljudi. Posebno pozornost pa smo namenjali pomoči – predvsem starejšim in nemočnim,« poudari Mateja Gaber.

Tina skozi mamine oči

Ne skriva ponosa, ko govori o tem, v kakšno žensko je odrasla Tina. »Najbolj me navdušuje, da je dobra po srcu – čuteča, pozorna in vedno pripravljena pomagati. Takoj začuti, kdaj nekdo resnično potrebuje pomoč. Če vidi starejšega človeka, ki komaj stopa po stopnicah, bo brez pomisleka prijela vrečke in jih odnesla tudi v deseto nadstropje. To je naša Tina,« pove sogovornica, ki je s hčerjo spletla tudi lepo prijateljsko vez.

»Najin odnos je zelo spoštljiv, redko se sporečeva, sva prijateljici. Vedno se podpirava pri odločitvah in si stojiva ob strani. Vselej se spodbujava, da se bo izteklo tako, kot se mora,« pravi Mateja. Tina pa ima lep odnos tudi s svojima sestrama – mlajšo Urško in polsestro Nušo. Še posebej tesna je vez z Urško, s katero sta skupaj odraščali. »Med njima je nekaj posebnega, lahko bi rekla, da sta zaveznici za vse življenje. Ponosna sem, da sem jima privzgojila vrednoto, da je družina na prvem mestu. Izjemno jima je pomembno, da so vsi družinski člani srečni, zdravi in zadovoljni,« pokima Mateja Gaber.

Tina je danes v javnosti znana predvsem po aktivizmu za pravice živali. A skrb in ljubezen nista prišli čez noč– spremljata jo od malih nog. »Če kar koli ni v redu, Tina že teče pomagat živalim. Takšno ima srce, še pajka ne bi pohodila,« pripoveduje mama. Spomin na kužka Masha, ki je bil njen veliki ljubljenček, jo tudi danes hitro spravi v solze. Poleg osebnih izkušenj so nanjo močno vplivali številni dokumentarni filmi, ki jih je redno gledala. Ti so jo nazadnje pripeljali tudi do odločitve, da opusti uživanje mesa.

Jaka Koren

Štejejo dejanja, ne predsodki

Kaj bi si želela, da bi ljudje o Tini razumeli, pa pogosto ostane spregledano? Predvsem to, da bi jo nazadnje videli takšno, kakršna je v resnici. »Naša Tina je povsem preprosto dekle iz zdrave družine in okolja. Včasih ji krivično pripišejo lastnosti, ki so nespodobne. A če smo iskreni, največ o njej povedo njena dejanja,« razmišlja mama. Aktivizem in humanitarnost denimo. »Vedno sodeluje pri akcijah pomoči, si prizadeva stati ob strani šibkim in nemočnim. Ima tudi izjemen posluh za starejše – včasih se kar tako oglasi v domu za ostarele. Veliko je pomagala tudi mojim staršem, torej svoji babici in dedku. To je Tina, kakršno poznam jaz.«

»Mami, poročila se bom!«

Novica, da bo njena prvorojenka stopila v zakonski stan, je bila za Matejo Gaber prijetno presenečenje. A presenečenja so pri Tini nekaj običajnega – tudi v poročni obleki je mama pred velikim dnem ni imela priložnosti videti. Ko sva o tem klepetali pred poroko, mama prizna, da jo kljub navdušenju spremlja tudi droben nemir. »Morda sem čisto malo nervozna, ampak ne preveč. Veliko je priprav, a se tega vsi veselimo. Zelo sem srečna,« pove z žarečim nasmehom.

Kako pa občuti ves ta vrvež v medijih in javnosti? »Neiskrenost začutim tudi v svoji bližini,« pove odkrito, a hkrati doda, da je hvaležna za tiste ljudi, ki ostajajo pristni in neškodoželjni – in ti sestavljajo njen ožji krog. Podobno razmišlja tudi Tina. »Za svoj dan si želi ob sebi ljudi, ki jo najbolj osrečujejo, ki so ji najbolj blizu in ki jih ima rada – to so družina in prijatelji.«

Boštjan Podlogar

O Tinini in Robertovi ljubezni

Kot mati ima seveda priložnost, da Tinino in Robertovo ljubezen opazuje od blizu, brez vseh vlog, po katerih sta znana v javnosti. Kakšna je, sem radovedna. »Njuna ljubezen je predvsem spoštljiva, lepa, čista, prežeta z nečim najlepšim, kar obstaja. Ko ju opazujem, vidim, da sta drug ob drugem sproščena, zabavna, rada se pošalita, se nasmejita do solz,« pripoveduje Mateja.

Si pa javnost verjetno ne predstavlja, kaj pomeni biti v razmerju s strogo varovano osebo, s katero se nikoli ne moreš zgolj v dvoje odpraviti na sproščen dogodek v javnosti. Kako to vpliva na Tino? Hrepeni po zasebnosti? »Mislim, da se je na to navadila in da to zelo dobro prenaša. Zdi se mi, da je dovolj zrela in odgovorna, da obvladuje izpostavljenost. Ko pa res potrebujeta zasebnost, si jo znata tudi ukrasti,« se smeji Mateja, ki je prav nič ne moti, da je Robert od hčere 19 let starejši. »Tina je bila od nekdaj bolj odrasla in se v družbi vrstnikov ni tako dobro počutila – več skupnega je našla v pogovorih s starejšimi. Če ne bi bila tako zrela, bi verjetno težko stala ob boku moškemu, kakršen je Robert.«

Zet na obisku

Dne, ko ji je Tina predstavila Roberta, se dobro spominja. »Prišla sta pred blok, kjer živim. Tam mi ga je predstavila, potem pa smo skupaj odšli dalje. Naredil je zelo lep vtis. Do mene je bil čudovit od prvega dne in takoj sem ga vzljubila,« pove in nadaljuje, da ima tri leta pozneje le še lepše mnenje. »Robert je krasen zet, spoštljiv, prijazen, dober – jaz ga imam res rada. Do vseh je vljuden in spoštljiv,« ga pohvali.

Kako pa ga vidi zasebno? »V mojih očeh je deloholik – mislim, da dela petnajst ur na dan, ne deset. Nikoli ga ne vidim počivati, vedno je pripravljen priskočiti na pomoč. Obenem zna prijeti za kuhalnico in pripraviti kaj dobrega,« pokima in se razgovori o obiskih, ki jo nadvse veselijo. »Komaj čakam, da prideta. Naša druženja so res prijetna. Rada skuham kaj dobrega in oba sta tega zelo vesela.«

Jaka Koren

Vpliv kritik

V teh dneh smo pogosto slišali, da je bila premierjeva poroka označena za predvolilno potezo. Kako na to gledajo domači? »To nima prav nobene zveze s politiko. To je njuna ljubezen. Čutila sta, da jo želita nadgraditi. Poroka je zgolj znak njune povezanosti, dokaz, da sta srečna drug ob drugem, da se cenita in spoštujeta. Žalostno je, da lahko nekaj tako lepega, kot sta poroka in ljubezen, vzbudi toliko negativnih občutkov. Seveda ob vseh zapisih občutim žalost. Sem le človek, mama. Želela bi si, da bi bilo drugače, a na kulturo ljudi žal nimam prav nobenega vpliva.«

Kako pa se s stresom in pritiski spoprijema Tina? »Tina je v mojih očeh kraljica. Jaz dvomim, da bi lahko vse to prenesla tako pokončno kakor ona. Seveda ji ni vseeno, se je pa v vsem tem času dovolj utrdila, da zre na odzive z razdalje. Morda prav zato deluje odmaknjeno, nedostopno, a v resnici si je ustvarila ščit, da bi zavarovala svoje srce. Če tega ne bi storila, bi jo verjetno vsa ta zloba uničila,« je iskrena mama, ki vendarle meni, da navkljub grdim izkušnjam ne sme izgubiti vere v svet in ljudi.

Bodi dober

Ta prijetna gospa s toplimi očmi nosi v sebi obilje radosti do življenja. Med pogovorom sem resda občutila otožnost, a Mateja Gaber kljub vsemu kot mantro ponavlja vrednote, ki so oblikovale njen pogled na svet. »V prvi vrsti bodi dober in spoštljiv človek. Ne delaj drugim tistega, česar si ne želiš, da drugi delajo tebi. Dobra dela osrečujejo …« Hvaležna je, ker je setev vrednot obrodila sadeže v družinskem krogu. »Sreča mojih bližnjih je moja sreča. Vse moje delo in trud do hčera sta danes poplačana z njuno pozornostjo in dobroto do mene. V dobro pa še vedno skušam verjeti. Moj pokojni oče je večkrat rekel: radi se imejte – in k temu stremim tudi sama.«

O mami Mateji

Mama Tine Gaber s svojo energijo in predanostjo navdihuje že na prvi pogled. Njeno življenje je polno dela, a tudi veselja in topline. »Zaposlena sem v podjetju, kjer se ukvarjamo z razvojem elektronike, in skrbim za različna področja – od financ, računovodstva do kadrov. Moje delo je zame več kot služba, je del mojega življenja. Resnično obožujem, kar počnem.«

Še več radosti ji prinaša njen dveletni vnukec Nik. »Ta moj srček mi vedno polepša dan,« se smeji Mateja Gaber, ki jo je v življenju najbolj oblikovala pot do samostojnosti, na kar je zelo ponosna. V prostem času uživa v prijetnih klepetih ob kavi, a duša ji poje tudi ob ustvarjanju – rada pripravlja jedi in ureja stanovanje, saj ima izrazit čut za estetiko, ki se skriva v vsakem detajlu.

Manj znano o Tini

O Tini Gaber največkrat slišimo, da je osvojila naziv miss Hawaiian Tropic Slovenije in vodila športno oddajo Exatlon. A veliko bolj kot pod žarometi je blestela na področju izobraževanja in v prizadevanjih za sočutnejši svet. Izstopala je že v osnovni šoli; zmagovala na tekmovanjih v pisanju esejev, osvajala Vegova priznanja iz matematike in logike ter domov prinesla diplomo ravnatelja za popoln odličen osemletni uspeh, ker ni imela slabše ocene od pet. Po gimnaziji Poljane je sledil študij sociologije na Fakulteti za družbene vede. Leta 2010 je diplomirala z raziskavo o odnosu slovenskih estradnikov do prepovedanih drog, sedem let pozneje pa je magistrirala iz analitske sociologije z nalogo o diskriminaciji veganov. Ob študiju jo je zanimalo tudi delovanje politike in gospodarstva, kar je izrazila z vpisom v register lobistov pri Komisiji za preprečevanje korupcije. Iz njega se je sicer izpisala, ko je začela razmerje s predsednikom vlade. Glasno se zavzema proti mučenju živali, je ambasadorka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Vodi lastno podjetje za marketing, v spletnih pogovornih oddajah pa odpira teme, kot so zlorabe otrok, nasilje nad ženskami, izzivi invalidov, prihodnost šolstva in dogajanje v Gazi.

revija Jana