Pexels

"Dragi porotniki, o problemu, v zvezi s katerim vam pišem, se veliko govori in piše, se mi zdi, da čedalje več, naredi pa kljub vsemu premalo. Sem babica leto in pol stare vnučke. Neizmerno jo imam rada. V hčerkino družino se ne vtikam, to sem si prisegla že zdavnaj, predvsem zato, ker je bila moja izkušnja malo drugačna, moji starši so si dali veliko preveč opraviti z mojo družino in na koncu je razpadla. Je pa ena stvar, glede katere ne morem biti več tiho. Hči in njen partner namreč zelo veliko časa preživita na telefonih. Tudi kadar se, recimo, igrata s ta malo, zraven gledata v telefon. Pri njih doma je tudi televizor nonstop prižgan, tudi če ga nihče ne gleda, kot nekakšen četrti član družine. Opazila sem, da hči tudi komunicira s svojo deklico tako, da med tem gleda v telefon. Ta je pa peti član družine.

Odnosi

Prostovoljno pred poroto: »Pozabljivi« sosed

Vnučka, zanimivo, za zaslone za zdaj ne kaže pretiranega zanimanja, na srečo ji še ne dajeta telefona v roke ob vsaki priliki, kot tudi marsikje vidim, je pa razvila mehanizem opozarjanja nase s kričanjem in namerim padanjem po tleh. Kadar pade, pri čemer se včasih kar grdo udari, se ji starša vsaj za nekaj minut v polnosti posvetita. Pri meni nikoli ne pade in skoraj nikoli ne kriči, ker se ji res posvetim. Nekajkrat sem s hčerjo previdno načela pogovor o teh stvareh, bolj tako, na splošno, pa ni zagrabila, po njenem je v teh časih pač tako, otroci odraščajo z elektronskimi napravami od malega, tak je način življenja. Morda res, ampak postranska škoda je pa velikanska. Prosim vas za nasvet, kako naj se lotim pogovora s hčerjo, res ne želim, da bi mi morda zaradi užaljenosti začela odtegovati stike z vnučko"

- Zaskrbljena omika

Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 51, 23. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana