Preobrazba za mamo, ki je vedno skrbela za druge
Andrejka je večino življenja skrbela za druge. Njena hči je menila, da je čas, da nekdo poskrbi zanjo - Janina lepotna preobrazba se je zdela krasna ideja ...
»Moja mama Andrejka je energična, odprta in iznajdljiva ženska, ki se znajde v skoraj vsaki situaciji in jo zna obrniti v nekaj prijetnega ali celo zabavnega. Lepo je vzgojila nas štiri hčerke in je ponosna babica štirih vnukov, ki ji danes lepšajo dneve ter dajejo občutek, da je življenjski krog lepo zaokrožen. Njeno življenje je bilo hkrati polno odgovornosti, prilagajanja in dela. Preobrazbo si zasluži iz povsem preprostega razloga – ker je večino življenja skrbela za druge. Zasluži si, da se ji nekdo posveti, zanjo poskrbi in se lahko vsaj za trenutek prepusti ter preprosto uživa v tem, da je – ona,« si je za 57-letno Ljubljančanko Andrejko Ferkov zaželela ena od njenih hčera.
Andrejka je po poklicu učiteljica, vendar jo je življenje odpeljalo še v druge oceane. »Svoje štiri hčerke sem vzgajala z veliko mero podpore in razumevanja. Vsaki sem stala ob strani pri njenih interesih in talentih – ena je bila plesalka, druga smučarka, tretja umetnostna drsalka, četrta jahačica. Ob skrbi za družino sem vodila knjige za moževo podjetje in bila pomemben, zanesljiv steber v skupnem življenju. Mož mi je, žal, umrl pred tremi leti in pol in ga še zdaj zelo pogrešam. Za sabo pa je pustil tudi vizijo – ranč Pri Ferkovih v Ločici pri Vranskem, ki si ga je zamislil kot prostor srečevanj, druženja in odmika od vsakdanjega tempa,« je razložila Andrejka, ki je po moževi smrti prevzela posestvo.
Vanj je bilo vloženega veliko dela, časa in energije, zato si danes želi, da bi na novo zaživelo kot zgodba, iz katere bi vsak obiskovalec odnesel lepe vtise in se z veseljem vračal. Gre za veliko posestvo, ki zahteva stalno skrb – urejen vrt, čistočo, vzdrževanje in nenehno prisotnost. Je na vrhu hriba, na sedemsto metrih nadmorske višine, le dobre pol ure vožnje od Ljubljane.
»Prav tu vidim priložnost za novo življenjsko poglavje, povezovanje, medsebojno pomoč in nenehno učenje,« je nadaljevala Andrejka, o kateri njeni najbližji pravijo, da je izjemna komunikatorka in naravna gostiteljica. Zna poslušati, hitro začuti ljudi in vedno najde prave besede. Njena sproščenost in razigranost razbremenita tudi malce slabše razpoložene goste ter ustvarita občutek domačnosti in zaupanja.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 10. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.