Pri prvi številki se bomo ustavili malo dlje, bila je konec koncev začetek (če odštejemo zelo socialistično in povsem drugačno Našo ženo) »ženskega« tiska pri nas. Samo urednik je bil moški, Janez Zadnikar. Uvodnik je bil izviren, zamišljen kot stran v slovarju, prvo geslo je bilo JANA –e, ž 1. žensko osebno ime (Iva Ivanka, Ivka), že drugo pa je prešlo naravnost k stvari, »2. sodoben ženski tednik, prvo številko imate v rokah, izhajal bo vsako sredo.«
V sredo? Pri nas doma smo Jano kupovali od prve številke, sem pa čisto pozabila, da je kdaj izhajala ob sredah. Uvodnik je obljubljal 32 strani barvnega osetnega tiska in vsako četrto številko še enkrat debelejšo zaradi priloge. Uvodničar ni bil niti malo skromen, »JANA je zdaj šele otrok, ki se bo razvil in zrasel, že zdaj pa kaže očitno znamenja izvirnosti (…), prodornosti (…), odkritosti (…), izčrpnosti in slikovitosti (…) in uporabnosti,« je bil ambiciozen. »Uredništvo revije JANA obljublja, da se bo z vašo pomočjo trudilo pisati o vsem, kar zanima sodobno žensko …« Zamenjajte »sodobno žensko« s sodobnim človekom, pa vse trditve – razen tiste o otroku – veljajo tudi za Zarjo Jano. Smo se spremenili in se nismo v teh petdesetih letih.
Izčrpno novoletno voščilo je v obliki zgodbe napisal Sandi Čolnik. Kup lepih želja je nanizal bralcem in tudi te so še vedno aktualne: lepše vreme, vljudnejša mladina, cenejši avtomobili in kruh, novo stanovanje, nič več varanja med zakonci, debel krompir in sreča v ljubezni, boljši televizijski spored in več vitkosti vsem.
Današnji uredniki verjetno ne bi začeli z navodili za kvačkan šal, ampak takrat so se svojega posla šele učili. In takoj zatem so prišle svetovalne rubrike psihologa, pravnika, ginekologinje. Sledil je članek o en dan stari Andrejki. Andrejka bo rodila leta 2000, je trdil naslov. Kdo ve, ali je res? In takoj zatem obsežna priloga o porodu. Z zelo nazornimi fotografijami. Pa seveda še članek o lepotici z naslovne strani, začetek romana v nadaljevanjih Onduo, moj črni fant Antona Ingoliča, nato pa so se usuli recepti, gospodinjski nasveti, psihološki test, pa seveda križanka in horoskop.
Razkošje ženskih tem na 64 črno-belih in barvnih straneh.
Druga številka se je začela s pismi bralcev. Ženska so bila bolj pikra in kritična, eno precej šokirano (»Slike poroda v vaši prilogi so, dovolite, da tako rečem, neokusne.«), pisal pa je tudi gospod, ki ga je sicer motilo štirinajst strani oglasov, a je tudi priznaval, »ne bi verjel, če ne bi sam videl, kako so vam razgrabili tole Jano, že lahko rečem, da ste bralkam ustregli.« In dodal: »… nisem sam, ki sem od moških kupil vašo novo revijo! In ko sem že pri moških, ki se jih Jana ne tiče, vam moram priznati, da me je h kiosku spravila prav vaša silna reklama. Kar koli sem bral, kamor koli sem se ozrl, povsod Jana. Človeka reklama premami, vsaj jaz sem tak, in če me občutek ne vara, je vaša reklama učinkovala precej množično, kar mi je potrdila tudi prodajalka časopisov v ljubljanski Nami, ki je dva dni po izidu ostala brez Jane.« Nekaj številk pozneje je uredništvo sporočilo, da so prodali skoraj 80.000 izvodov prve in druge številke.
Več v reviji Zarja Jana, št. 2, 12. 1. 2021
