Marca se že začnejo opravila na vrtu in sajenje prvih vrtnin. Ob prebiranju objav na družbenih omrežjih ni težko opaziti, da so ljudje precej zmedeni ob obilici semen, ki jim jih ponujajo že celo trgovci oblačil in krame. Ker je seme danes velik posel, se na prodajnih policah znajde marsikaj in od kdove kod. Še posebno je treba biti pozoren na semena, ki jih na veliko oglašujejo kot ugodna. Nekatera nimajo niti natančnih oznak, od kod prihajajo, niti kako so bila pridelana. Ali to pomeni, da nam v vrečkah lahko podtaknejo tudi GSO?

Ker vemo, da danes že večina semenarn deluje pod okriljem multinacionalk, je dobro trikrat premisliti, ko se odpravimo kupovat semena. Za naše zdravje ne zadošča, da imamo svoj vrtiček. Če nanj posadimo seme, tretirano s pesticidi ali gensko spremenjeno, bomo sicer pridelali svojo zelenjavo, zdrava pa ne bo. Na kaj moramo biti danes, ko je trg preplavljen z vso mogočo ponudbo, še posebno pozorni, smo povprašali ljudi, ki se na to spoznajo.

Meta Vrhunc, ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica društva Ajda Vrzdenec, nasprotnica uporabe gensko spremenjenih organizmov:

Samo ekološko seme daje zdravje!

»Upravičeno smo lahko žalostni zaradi spreminjanja sveta, kako izgubljamo dosežke kulture svojih prednikov. Zemlja izgublja plodnost, rastline se degenerirajo, strupi, ki jih nihče ne prepove, uničujejo zdravje živali in človeka. Za vse, kar se v svetu dogaja, smo sokrivi. Potrošnik s svojim nakupom usmerja novo proizvodnjo. Torej je s svojimi nakupi odločilni dejavnik pri uničevanju tako zemlje kakor tudi svojega zdravja in zdravja svojih otrok. Odločitev, da skušamo vsaj del svoje hrane pridelati sami, je ta čas zelo potrebna. Pred izbiro semen je dobro vedeti, da so si več kot 90 odstotkov vseh semenarn prilastile multinacionalke. Le zakaj? Kdor obvladuje hrano, obvladuje narode, je bila baje poimenovana strateška odločitev velikih pred skoraj 50 leti. In izvor prehrane je seveda najprej seme. Le tisti, ki ga ima, lahko hrano prideluje, in to, kar iz semen zraste, je odvisno od potenciala teh semen. Hibridi, na primer, so na poseben način pridelana semena, ki prinašajo obilen pridelek. Rastline pa so zaradi stiske, v katero so vodili rastlino v postopku pridelave semen, tako slabotne, da plodovi iz hibridnih semen ne oblikujejo kaljivih semen. Biodinamiki vemo, da se po tem, ali rastlina oblikuje dobro kaljivo seme, ne sklepa le o reproduktivni energiji, ki jo s tem daje v prehransko verigo, temveč tudi o energiji vitalnosti, ki je na zunaj ne moremo hitro določiti. Tako lahko iz hibridnega semena pričakujete velike pridelke s slabimi prehranskimi lastnostmi, četudi jih boste pridelovali brez strupov. Pridelovanje lastne zelenjave je smiselno, če bo pridelek res zdrava hrana. Zelo temeljna odločitev bo, da kupite semena, pri katerih pridelavi je osrednjo vlogo igrala selekcija dobrega zdravja. Morda bo pridelek nekaj manjši, a zdravje rastlin bo trdnejše, rastline bodo prinašale človeku nujno potrebno energijo vitalnosti in reproduktivnosti. Semena, ki prinašajo s seboj te lastnosti, so z ekološko blagovno znamko, še bolje semena kakovosti Demeter, četudi se morate tudi pri njih izogibati hibridom.«

Dr. Maja Kolar, Združenje Demeter Slovenija, Biotehniški center Naklo:

Pri nakupu semen ni prostora za naglico

»Pred odločitvijo o nakupu semena zelo natančno preglejte semensko vrečko. Tu ni prostora za naglico. Če na njej najdete ekološki ali certifikat ali oznako Demeter, potem ste lahko prepričani, da seme ni gensko manipulirano, temveč je bilo podvrženo strogim ekološkim smernicam pridelave. Na semenski vrečki preverite še, od kod seme izvira, kakšna je pričakovana kaljivost. Tudi to je zagotovilo za uspeh setve. Večjo možnost za uspeh ima seme, pridelano v podobnih klimatskih razmerah, kot jih imamo v Sloveniji. Če nam uspe najti ekološka ali Demetrova semena starih slovenskih sort, ki so že prilagojena našim razmeram, bo še toliko bolje! Če boste kupili seme, ki je bilo pridelano v toplejšem klimatskem območju, morda v prvem letu ne bo takega uspeha, kot bi si želeli, če pa boste iz teh rastlin pridelali lastno seme, si boste zagotovili uspeh v poznejših letih. Če po pomoti kupite seme v vrečkah brez prej omenjenih certifikatov in opazite, da je pobarvano, to pomeni, da je bilo tretirano s pesticidi. Tako seme je za ljudi strupeno. Samo iz semen, ki so bila pridelana naravi prijazno in v ritmu z njo, lahko pridobimo najkakovostnejšo prehrano za človeka in pridelava lastnih semen je skorajda edina pot v prihodnost.«

Anton Komat, naravovarstvenik in svobodni raziskovalec:

Preverite datum izteka kaljivosti

»Ko kupujete semena, je dobro upoštevati troje:

1. Preverite datum izteka kaljivosti semen, ki je na vrečici. Pogosto se dogaja, da semenarji (trgovci) neprodano seme prepakirajo v nove vrečke in mu 'podaljšajo' rok uporabnosti. Posledica je nekaljivost, najbolj očitna pri korenovkah.

2. Preverite, da seme ni tretirano s pesticidi, kar mora biti izpisano. Najpogosteje so to fungicidi ali insekticidi. Uporabljene so zelo učinkovite aktivne snovi, ki delujejo kot sistemiki, torej se vgradijo v rastline. Za fungicide so izjemno občutljivi deževniki, insekticidi pa pomorijo razkrojevalce (dekompozitorje), ki omogočajo kroženje snovi v tleh.

3. Če kupite semena z oznako F1, morate vedeti, da njihova rodnost v naslednji generaciji pade na manj kot 50 odstotkov.

Anamarija Slabe, direktorica Inštituta za trajnostni razvoj, pobudnica organiziranega ekološkega vrtnarjenja med otroki (program Šolski eko vrt):

Bodite pozorni na goljufije!

»Ekološka in po možnosti lokalna pridelava mora postati glavna usmeritev. Avtohtone sorte so za nas zelo pomembne, ker so prilagojene rastnim razmeram v našem okolju. Zato so pogosto tudi odpornejše proti boleznim in škodljivcem, ki se pojavljajo pri nas. So pomemben vir lastnosti za nove sorte in za izboljševanje obstoječih. So del izročila naših prednikov. Kmetijska biotska raznovrstnost je po pomenu primerljiva z naravno biotsko raznovrstnostjo. V knjižici z napotki za vzgojo šolskih eko vrtov med drugim opozarjamo tudi, naj bodo ljudje pozorni na vrečke s semeni blagovne znamke, ki je zelo podobna Semenarni Ljubljana. To je blagovna znamka podjetja, ki na svoji spletni strani pravi, da je druga blagovna znamka, ki jo trži, Syngenta (proizvaja pesticide in semena, tudi GSO; Syngento je nedavno kupilo kitajsko podjetje ChemChina). Za ohranjanje sortne čistosti oziroma tipičnih lastnosti določene sorte pri nas skrbi Semenarna, za kar ima na Ptuju svoj poskusno-selekcijski center. Pridelujejo različne zakonsko opredeljene kategorije semen in se načrtno trudijo vzdrževati in promovirati slovenske avtohtone in tradicionalne sorte, kar pa tujim semenarskim hišam ni prehuda skrb. Podobno velja tudi za Amarant, ki pa poleg tega prideluje oziroma prodaja izključno ekološko seme.«

Fanči Perdih, organizatorka semenske pridelave za ekološko semenarsko hišo Amarant:

Dobro si oglejte, kaj piše na vrečki

»Semena Amarant so pridelana delno v Sloveniji, delno v sosednjih državah, ki imajo podobno podnebje, kar je pri ekoloških semenih bistvenega pomena, saj so bolj občutljiva za podnebne spremembe. Ekološka semena so zaradi posebnosti pridelave dražja, vendar skrbimo, da je njihova kakovost na zelo visoki ravni tako glede kaljivosti kot glede odbire rastlin, ki imajo poleg prilagojenosti na okolje tudi dobro gensko zasnovo. Razlika med konvencionalnimi in ekološkimi semeni je v tem, da mi ne ponujamo hibridov (na vrečkah so označeni z F1), temveč le klasične sorte, ki skozi generacije vzgoje na ekoloških kmetijah krepijo odpornost. Najpomembnejša razlika pri vzgoji je, da naše semenske rastline niso negovane z mineralnimi gnojili in pesticidi, temveč si morajo same pridobiti odpornost proti boleznim. V semenski zakonodaji pa je razlika glede zahtev o zdravstvenem stanju! Konvencionalna semena smejo biti okužena do 5-odstotno, v tem primeru je treba seme razkužiti. Ekološka semena morajo biti 100-odstotno zdrava, saj je razkuževanje prepovedano. Zato vsem, ki kupujete seme, priporočam, da si dobro ogledate, kaj na vrečki piše, in ne kupujete le po lepih slikah. Najpomembnejša je sorta, saj je od nje odvisno, kdaj bomo sejali, kdaj pobirali in kakšen pridelek bomo dobili. Če že kupujete konvencionalna semena, kupite tista, ki niso razkužena! Če pa posegate po ekoloških semenih, se morate zavedati, da imajo ta semena radi tudi škodljivci.«

Andreja Tomšič, vodja projektov za blagovne znamke Semenarna Ljubljana:

Naše seme ni razkuženo

»Vrečke s semeni morajo na embalaži vsebovati označbe, ki so določene po zakonu, in verjetno to velja tudi za GSO. V Semenarni teh semen ne tržimo. Naše seme tudi ni razkuženo. To mora biti navedeno na embalaži. Sicer pa to pomeni, da se učinkovine z razkužene plasti ne prenašajo na rastlino, in zato ta ni nevarna za zdravje. Seveda pa ta semena niso primerna za vzgojo kalčkov.«

Irena Moro, lastnica podjetja Moro in soustanoviteljica Inštituta Ekosemena:

Semena so novodobno zlato

»Semena so postala novodobno zlato. Ker velike korporacije z gensko spremenjenimi semeni vse bolj v pozabo izpodrivajo pristna, starodavna semena, smo se na Inštitutu Ekosemena sprva odločili, da denar doniramo za nakup semen, pridelanih na ekološki način, lani pa smo se povezali s Cirilom Globočnikom, županom občine Radovljica, ki nam je pomagal uresničiti projekt hranilnice semen. Vanj so se vključili vsi župani Zgornje Gorenjske, ki nas tudi finančno podpirajo. Denar za hranilnico semen poleg družbe Moro prispeva še nekaj ozaveščenih slovenskih podjetij in posameznikov, pridružil se nam je tudi odvetnik Aleksander Čeferin. Verjamem, da nas bodo finančno podprla tudi druga podjetja v Sloveniji, ki jim je mar za prihodnost in zdravje ljudi. Ker so Združeni narodi prejšnje leto razglasili za leto stročnic, smo se odločili, da bomo v hranilnici semen najprej začeli semeniti te. Nalogo bomo zaupali kmetom z ekološkim certifikatom.«

Miša Pušenjak, strokovnjakinja za pridelavo zelenjadnic:

Vprašajte se, kaj jeste, ko kupujete zelenjavo iz drugih držav

»Žal tako EU kot naša ljuba domovina nista vedno na strani svojih državljanov, vedno znova ju kapital premami, da pišeta zakonodajo v njihovo korist. Tako je tudi pri semenski zakonodaji. Če želimo danes seme kupovati po zmerni ceni, je najbolj smiselno, da se seme prideluje tam, kjer je podnebje najugodnejše, za večino vrtnin pa v Sloveniji ni. Zato se seme prideluje tam, kjer bo pridelava najcenejša. Tam imajo običajno tudi ustrezno strojno opremo, ki zagotavlja kakovostno pridelavo. Res pa je, da to za sabo potegne prevoze, ki pa znižujejo energijo semena. Vseeno velja, da je vsaj seme slovenskih domačih, posvojenih in avtohtonih sort edinega pravega slovenskega semenarja vsaj enkrat v ciklu pridelano v Sloveniji, in to na Ptuju. To si upam trditi zato, ker sem tam skoraj 15 let tudi delala. Pridelava semena ni kar tako, bomo malo posejali, nekaj pojedli, nekaj pa pustili semeniti, kot si nekateri predstavljajo. Pridelava poteka z odbranimi, najlepšimi in kakovostnimi rastlinami, iz katerih dobimo osnovno seme, šele to gre potem h kooperantom za komercialno pridelavo, ki pa je res pogosto v tujini. Če bi želeli v Sloveniji pridelovati vse seme, ki ga potrebujemo, ne boste našli pridelovalcev, ki bi to počeli, saj zanje pridelava po teh cenah preprosto ni ekonomsko sprejemljiva. Se pa v Sloveniji že pridela kar nekaj semenskega česna slovenskih avtohtonih sort, čebulčka in fižola. Za pridelavo tega je naše podnebje primerno. Nimamo pa ustrezne opreme, ki bi pocenila pridelavo. Gensko spremenjeni organizmi? Da, v teoriji nam jih lahko podtaknejo, saj so to v Aziji naredili z rižem. A v praksi sta evropska in tudi slovenska zakonodaja glede tega zelo strogi in to lahko naredijo samo nezakonito. Nekaj morate vedeti: ne obstaja seme gensko spremenjenih organizmov za veliko vrtnin, se pa vprašajte, kaj jeste, ko kupujete krompir, tudi iz EU, kjer je dovoljena pridelava sort gensko spremenjenega krompirja. Pri nas ni. Seme gensko spremenjenih vrtnin bi bilo predrago za vrtičkarje, vedno pa se je dobro vprašati, ko kupujemo tujo zelenjavo, kaj jemo. Gensko spremenjeno seme za zdravje ni nevarno, sicer se ne bi smelo prodajati, ima pa slab vpliv na okolje, naravo. Gensko spremenjene sorte so sicer dokaj natančno preučene, ne pa tudi, kako dolgoročno vplivajo na naravo. To je močno sporno. Nevaren je tudi ekonomsko-finančni vpliv. Seme in sorte so tržno blago, ki dosega visoke dobičke. Sorte posebej gensko spremenjenih organizmov so zaščitene in jih lahko razmnožuje in trži samo lastnik. Najpomembnejše rastline, pri katerih se prodajajo, sejejo in tudi tržijo gensko spremenjene sorte, so tiste, ki so odločilen del naše prehrane: koruza, soja in riž. Če zaradi želje po dobičku podležemo vplivu multinacionalk, bomo odvisni od njih, saj je hrana najbolj nujni del človeškega preživetja. Brez teh rastlin bi bilo človeštvo lačno, torej bi multinacionalke v popolnosti prevzele nadzor nad našim življenjem. Ta vidik in predvsem to, da se natančnejše raziskave teh gensko spremenjenih rastlin sploh ne financirajo, me najbolj skrbita. Naj pa za konec poudarim še, da hibridne sorte nimajo zveze z gensko spremenjenimi rastlinami. Res je, da niso naše, slovenske, so pa pogosto odpornejše in rodnejše. Okus je sicer pogosto drugačen od našega, kakovost in odpornost pa sta skoraj vedno večja. Zadeve niso tako enosmerne, kot številni v Sloveniji zdaj govorijo in menijo. Vedno jih moramo presojati z več vidikov.«