Pravzaprav ni lep. Brado ima predolgo, oči preblizu skupaj … Ampak ko to sestavite, dobite možakarja, ki ga redno uvrščajo na sezname najbolj seksi moških. Popolnoma upravičeno. Ker privlačnost seveda nima popolnoma nič s tem, kako daleč narazen so tvoje oči.

Kot Johnny. Dobro, nekoč so ga res slišali robantiti, da pedofila že ne bo igral, pa ga je kljub temu. Aaron Eckhart, enainštirideset let, svetli lasje, modre oči, je, če združite to, s čimer se je ukvarjal v filmih in zasebno, počel že skoraj vse. Bil je – med drugim – deskar, barman, misijonar, zidar in voznik avtobusa (zasebno), pa biker, lobist, detektiv, geofizik (v filmih). Med drugim. Aja, in pedofil. In vsi njegovi filmi niso bili uspešnice, daleč od tega, nekaj jih je zelo hitro potonilo, ampak nikoli, nikoli se ni nihče spotaknil ob njegovo igro.

Ena želja se mu pa vendarle ni izpolnila, je nekoč priznal: pravzaprav je hotel postati pisec popevk. Pa je postal igralec. Ja, tudi Johnny Depp je imel natanko tako smolo.

Mami, ne! Rodil se je kot najmlajši od treh sinov avtorice otroških knjig in poslovneža in je trinajst let srečno odraščal v Kaliforniji. Potem so se zaradi očetove službe preselili v Veliko Britanijo. »Zmešalo se mi je!« poroča. »Končno sem začel dobivati punce. Ravno sem dobil svoj prvi par levisk. Razumete? Končno sem bil kul.« A ni pomagalo, moral je biti kul na drugi celini, in je potem kulturni šok preboleval tako, da je v šoli začel igrati. Še preden je končal gimnazijo, so se spet selili. Tokrat v Sydney. Po gimnaziji je šel kar sam – dve leti je bil mormonski misijonar v Franciji in Švici, leto dni je deskal na Havajih. Da ni imel nobenega načrta, je rekel, kar tako malo je improviziral. Potem se je vpisal na mormonsko univerzo. Tam je bil njegov sošolec dramatik in režiser Neil LaBute in ta mu je dajal vloge v svojih dramah. In je to počel tudi še po tem, ko sta diplomirala. LaBute mu je dal vlogo, s katero je debitiral v gledališču, on mu je dal tudi prvo filmsko vlogo brezsrčnega zapeljivca, ki za zabavo zapeljuje in zapušča ženske v filmu In the Company of Men (1997). Kritiki so bili navdušeni, Eckhart je v filmu »satanski princ v sami srajci«, je rekel eden od njih. Po premieri na festivalu v Sundanceu, je poročal Eckhart, »je k meni prišla neka ženska in rekla, da sem prasec. Tako sem vedel, da sem hit.« Vendar pohvale (in občasna zmerljivka) niso samodejno pomenile poplave vabljivih ponudb. Tako kot pred tem se je Aaron še naprej preživljal predvsem z reklamami, s televizijskimi filmi in z občasnimi, povsem neigralskimi službami. Občinstvo ga je – končno – opazilo v uspešnici Erin Brockovich (2000). Kot dolgolasi mehkosrčni biker je zapeljal Julio Roberts. In gledalke. Celo tiste, ki so bile do motorjev povsem ravnodušne.

Vse drugo še pride. Potem je s spremenljivo srečo mešal velike in male vloge, glavne in stranske, pozitivce in negativce in blestel v satiri Hvala, ker kadite (Thank You For Smoking, 2006), v katerem je igral ciničnega lobista tobačne industrije. »Govoriti moraš te besede, ki so nore, pa vendar to narediti s smehljajem in doseči, da si občinstvu všeč,« je skušal razložiti težavnost svoje naloge. A mu je uspelo tako dobro, da so mu dali nominacijo za zlati globus. Ljubili in sovražili so ga tudi v zadnjem filmu o Batmanu Vitez teme (The Dark Knight, 2008), v katerem je igral dvoličnega tožilca Harveyja Denta – vlogo je speljal Mattu Damonu. »Zanimajo me dobri fantje, ki so zašli na slaba pota,« je razložil.

O njegovih zasebnih zadevah vemo pravzaprav malo. Pred nekaj leti je v intervjuju rekel: »Ta hip sta moje življenje moj pes in moj poklic. Vem, da bo drugo nekega dne že prišlo.« In rekel je tudi, da bi se nekoč rad poročil in imel otroke, ampak »ni se še zgodilo«. Ni se zgodilo že večkrat. In nikoli ni posebno dolgo trajalo. Svoj lastni rekord pa je potolkel pred nekaj dnevi, ko je odslovil najnovejšo ljubezen, manekenko/igralko Molly Sims. Novembra so ju zalotili na romantični večerjici, in ko je ona novinarjem potrdila, da sta par, ga je to tako razbesnelo, da je decembra, po manj kot mesecu dni ljubezni, menda kar po telefonu naredil konec.
Nekega dne se bo že zgodilo.