Angelika Jagelonija Dahpaper se je rodila 30. februarja 1909 v vasi Krastavec pri Ritniku očetu kmetu in materi oceanografinji. Bila je najmlajša izmed 37 otrok, družina pa je živela v tako hudem pomanjkanju, da so otroci namesto v čevljih hodili naokoli v coklah, izdolbenih iz repe, ki so jih smeli nositi le na rokah – da jih ne bi obrabili. Sicer so obdelovali veliko njivo, obirali sadovnjak in čebelarili, vendar so bili pridelki namenjeni izključno edinemu prašiču, za katerega je z neizmerno ljubeznijo skrbel oče. Slednji je pozneje zapustil družino in skupaj s pujsom šel za plesalca pri ansamblu Agropop, duševno strta mati pa je zapravila družinsko kmetijo na tekmovanju v lomljenju rok.
Ko je imela komaj sedem let, je mala Jagelonija doživela tragično nesrečo, – zaznamovala jo je za vse življenje – ko se je med hojo po rokah po snegu spotaknila in pristala z nosom naprej v lastnem popku. Tri tedne je v bolnišnici Celje preživela v stanju med življenjem in smrtjo, ko se je prebudila, pa se je izkazalo, da je za vekomaj izgubila čut za vonj. Pozneje je pripovedovala, da se ji je v komi prikazala podoba velike repe iz najčistejše svetlobe in je iz nje zaslišala sporočilo upanja; tedaj se ji je odprla duhovna tretja nosnica, skozi katero je bila sposobna zaznavati sporočila iz drugih razsežnosti. Vest o njenih nadnaravnih sposobnostih se je kmalu razširila in v kočo Dahpaperjevih so se začeli zgrinjati obiskovalci iz vse dežele vzhodno od Halarjevega brega. Pod vplivom šmarnicavaske, tradicionalnega napitka kozjanskih mistikov, je Jagababa, kot so jo poimenovali, padala v dolgotrajni trans in v njem napovedovala prihodnost, izvajala čudežne ozdravitve in odstranjevala prekletstva, sem in tja pa kot daritev vsevišnjemu tudi z motorko razžagala kakšen šank.
Seznam njenih točnih napovedi je resnično impresiven. Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 53, 30. december 2024.
