Po 50. letu starosti skorajda ni človeka, ki bi imel ključne telesne funkcije v okviru normale; biološka starost je zato pri mnogih precej višja kakor kronološka. Zato bi morali veliko več narediti za zdravo prehranjevanje, uživati malo ali skoraj nič živalskih beljakovin in maščob, se veliko več gibati, redno bi si morali čistiti telo škodljivih snovi in uriti svoje umske sposobnosti.
Sodobne bolezni ali napačen odnos do zdravja? Aritmija, utrujenost, nervoze, povišana raven holesterola, sladkorja, slabši čuti in pešanje telesnih funkcij nasploh zaznamuje današnjo generacijo od srednjih let. Slabši parametri sicer še ne pomenijo bolezni, nakazujejo pa že entropijo, ki je posledica napačnega življenjskega sloga, pravita naša sogovornika. Žal pa teh podatkov ne razumemo kot opozorilo, ampak jih sprejemamo kot dejstva, ki jih pač prinašajo leta, in ko postane hudo, se predamo medicini in farmaciji. Vendar se telo lahko pozdravi samo, seveda mu moramo to omogočiti. Marsikaj moramo spremeniti, da dosežemo harmonijo v telesu, umu in duši in se lahko sproži proces samozdravljenja.
Stres in sindrom pregorelosti vedno zahtevata visoko ceno; po 40 letih dela je tudi estetski kirurg Marjan Fabjan vse bolj čutil posledice. Z ženo Zoro, ki je anesteziologinja, sta se pri skoraj 63 letih (rodila sta na isti dan in istega leta) odločila za Gersonovo dieto. Šesti mesec že živita po njej, zadnje tri mesece zelo intenzivno in dosledno; pozitivne spremembe so že očitne. »Vodilo zdravniškega dela je empiričnost, zato na podlagi primerjav laboratorijskih meritev – seveda pa tudi po osebnih občutkih – lahko potrdim izredno učinkovitost te metode. Znana je kot 'zdravilka' najhujših bolezni, zelo jo priporočam tudi ljudem, ki si želijo izboljšati počutje, okrepiti imunski sistem, normalizirati vrednosti pomembnih telesnih parametrov in upočasniti staranje.«
Solata v soku. »Naše celice so kronično podhranjene; še zlasti jim primanjkuje encimov, vitaminov in elektrolitov. Ker se tega ne zavedamo, ne povprašujemo po hrani, ki bi nahranila naše celice, in ker ni povpraševanja, ni ponudbe. Zato si moramo zdravo hrano pripravljati sami. Tudi sadne in zelenjavne sokove – čez dan naj bi spili od 5 do 6 sveže stisnjenih sokov.« Za aktivne ljudi je to sicer teže, toda veliko zelenjavnih in sadnih sokov se da pripraviti tudi na zalogo. To pa ne velja za sok iz zelene solate, tega je nujno popiti sveže stisnjenega, saj encimi, s katerimi je bogata zelena solata, hitro oksidirajo. Za štiri osebe zakonca Fabjan stisneta dve glavi zelene solate s korenčkom in jabolkom (potreben je poseben sokovnik, ki zelenjavo stiska in izžema). Če solata ne prihaja iz bio pridelave, jo je dobro umiti v vodi, ki smo ji dodali kis za vlaganje, nato pa jo še dobro splakniti. In zakaj sočiti solato? »Večje količine zelene solate človek ne more užiti naenkrat, pa tudi njena presnova traja več ur. Solatni napitek pa je hitro prebavljiva esenca in učinkuje takoj.«
Neslana Hipokratova juha. Marjan in Zora Fabjan priporočata veliko presne in tudi kuhane zelenjave. Dvakrat na dan naj bi si privoščili Hipokratovo juho. Zelenjavne juhe, bogate s čebulo, česnom, drobnjakom, čemažem, koriadrom, zeleno in z drugo zelenjavo, naj ne bi solili. Pri tej dieti ne uporabljamo ne soli ne sladkorja, med vsemi vrstami moke (tudi močnate jedi so črtane) sta sprejemljivi le ržena in ajdova. Kadar ima Zorica Fabjan čas, to je predvsem ob koncih tednov, ki jih z možem preživlja v počitniški hišici v škofjeloških hribih, pripravi rženo-ajdov kruh, ki vzhaja vso noč in je tako okusen, da soli sploh ne pogrešaš. Gersonova dieta priporoča tudi ajdovo kašo, seveda brez mleka ali smetane. Meso oziroma živalske beljakovine in maščobe so prepovedane. Občasno je sprejemljiv mladi sir, Fabjanova mu dodata laneno olje, lahko tudi mleto laneno seme, in si pripravita za zajtrk okusen namaz ter ga dopolnita s sadjem.
