Bolezen je budilka

»Hvaležna sem, da lahko ljudem pomagam do prebujenja, do tega, da postanejo zavestni ustvarjalci svojega življenja,« pravi Sonja Auberšek iz okolice Velenja, medijka za duhovno vodstvo, kot pravi, ki se poveže z dušo človeka, ki je pred njo, in prevede sporočila v nam razumljiv jezik. Skozi duhovno vodstvo izve, kako pomagati človeku, pomaga pa tudi živalim, še zlasti konjem, ki jih ima zelo rada. Biti medij ni danost sama po sebi, ampak potrebuje znanje, pove. Nabirala si ga je dolga leta doma in v tujini in še vedno se uči, saj je delo z energijami vseživljenjsko.

Po njenih dolgoletnih izkušnjah kar 85 odstotkov ljudi pričakuje ob pojavu katerihkoli težav hitro rešitev in da bi čim prej vse steklo tako, kot je bilo prej. Vendar brez čustvenega in duhovnega dela pri sebi to ne gre, pravi Sonja. Kajti to pomeni enako razmišljanje, delovanje po enakih starih vzorcih, z enakimi starimi energijami, kar seveda pelje k enakim težavam. »Le 15 odstotkov tistih, ki me poiščejo, je dejansko pripravljenih duhovno, osebnostno napredovati in s tem odpraviti izvor težav. Pri tem jim lahko pomagam na več načinov, vsi pa vodijo k ozaveščanju, prebujenju.«

Budilka je lahko tudi bolezen. Odnos do te odločitve primerja z budilko: »Če moramo zgodaj zjutraj na letalo, ki nas bo peljalo v daljno deželo, si pripravimo ne le eno, ampak celo več budilk, če bi slučajno katera zatajila. Če pa se moramo zbuditi zaradi kakšnega majhnega dogodka, je dovolj budilka na mobitelu, ki jo naravnamo na dremanje.« Pogosto so glasna budilka resne zdravstvene težave. Poudari, da je pri teh najprej potrebna zdravniška obravnava, kajti šele potem je s svojimi orodji pripravljena pomagati poiskati izvor težav in energijsko podpreti zdravljenje. »Enak pristop sem imela tudi pri svoji hčerki, ki je mesec dni pred porodom doživela šok, ko je našla mojega očeta po srčni kapi mrtvega pred hišo. Šele naslednji dan mi je uspelo, da je energijsko prišla nazaj v svoje telo. Toda ta šok je pustil posledice na njenem fizičnem telesu in tri mesece po porodu so izvidi kazali na raka na jajčnikih. Imela je 14 dni časa do konzilija na kliniki v Ljubljani, kjer naj bi se odločili za potek zdravljenja, saj je še dojila. V tem vmesnem času sva odpravljali notranje blokade, pa tudi delali obrede z energijami narave. Po 14 dneh je preiskava, ki jo je zdravnica naredila pred zasedanjem konzilija, pokazala popolnoma drugačno sliko – nič več grozečega tumorja, ampak le še vnetje. Sledil je le manjši poseg čiščenja in naslednji dan je bila doma. Od tega je minilo že deset let.« Sonja nam našteje še nekaj primerov, tudi osemletnega dečka z rakom na materinem znamenju, pri katerem se je tudi srečno razpletlo, opiše še zgodbo deklice, ki jo je oče sredi noči prinesel k njej. Tisto noč ji je umrla babica, ki je živela v drugem kraju. Deklica se je zbudila in »videla« njeno podobo ob svoji postelji, nato pa je dobila enake simptome, kot jih je imela babica pred smrtjo – dušila se je in bila povsem prestrašena. Po 20 minutah duhovnega dela se je deklica povsem umirila in nikoli več se ti simptomi niso ponovili.

Zanimiva je tudi zgodba deklice, ki jo je nosila luna. Vedno, ko se je to dogajalo, je govorila, da hoče k mami, čeprav je bila njena mama takrat pri njej. Toda izkazalo se je, da je hotela k mami iz prejšnjega življenja. Po opravljenih obredih se to ni več dogajalo. Gospa, ki jo je bilo strah vode, celo tuširanja, pa je skozi proces uvidela, da se je v preteklem življenju utopila v mrzlem močvirju. Potem ni več čutila strahu pred vodo.

Vsak zakaj ima svoj zato; človek, ki uvidi širšo sliko in prepozna vzrok za svoje težave, razume, sprejme in je pomirjen. Vse to zveni preprosto, toda za sodelovanje z duhovnim vodstvom in za vodenje skozi te procese je potrebnega veliko znanja, na drugi strani pa tudi sodelovanja in prizadevanja tistega, ki je na poti sprememb in duhovne rasti. Kajti uvid v vzrok je šele začetek sprememb. Naša sogovornica pravi, da je to kot opravljen vozniški izpit, samostojna vožnja pa se šele začenja.

Živimo na Zemlji, povezani smo z astralom. Veliko primerov paničnih napadov, anksioznosti, depresije, shizofrenije, travm po spolnih zlorabah, stanj, ko zavest sploh ni prisotna in je komunikacija potekala le telepatsko …, je že srečala pri svojem delu. » Velikokrat pa sem bila samo medij duhovnega vodstva, ki pomaga ljudem, da se pred smrtjo pomirijo in lažje naredijo prehod v druge dimenzije.« Pove nam o ženski, ki ji je nekaj let, preden je prišla k Sonji, čez noč umrla 21-letna hčerka, ki ni imela nobenih zdravstvenih težav. Odtlej je bila gospa povsem otopela in še vedno je nosila črnino. Ko se je skozi proces vrnila v trenutek hčerine smrti, so bile reakcije te ženske osupljive, silovite in boleče, a na koncu je bila popolnoma umirjena. Čez pol leta se ji je prišla zahvalit – oblečena v belo. Povedala ji je, da je po opravljenem duhovnem delu odšla v park, sedla na klop in končno spet videla drevesa, sonce, slišala ptičje petje. Vrnila se je v življenje ter bila mirna in srečna.

Sonja se pri iskanju rešitev obrača k energijam narave ali pa prosi za pomoč kozmične energije. Pri svojem delu seže daleč nazaj, tudi v pretekla življenja in generacije. Kajti v novorojenčku so ujete tudi lastnosti preteklih sedmih rodov, za uspešno reševanje težav pa je najlažje razumljiv in dostopen zadnji rod – torej starši. »Že ob spočetju otroka so lahko vnesene energije, ki ga lahko kasneje bremenijo. Na primer, oče si želi sina in otroku, ki se rodi kot deklica, že ob spočetju vsili moško energijo. Deklica, ki to začuti, a se tega ne zaveda, skuša dokazati, da kot deklica lahko naredi vsa fantovska dela in da je vredna njegove ljubezni. Takšna oseba ima v odrasli dobi velike težave v odnosu do sebe in drugega spola, saj se želi vsiljena energija tudi izživeti, in to ustvarja v človeku kaos.« Veliko takih primerov je že obravnavala.

Se zavedamo odgovornosti? Ali je otrok spočet v strahu, ob posilstvu, ali je mama razmišljala o splavu, pa nedonošenčki, umetne oploditve ..., vse to vpliva na to, kako uspešno se bo otrok umestil v fizično življenje na Zemlji. Seveda se vsak odklon ne zasidra v energijah otroka, veliko pa se jih. Zato sta nujna prebujenje in zavestna odločitev za očiščenje vsiljenih energij. Sonja tudi svetuje, da po splavu – tudi če je spontan – in po neuspešnih poizkusih donositve nerojeni otrok dobi ime, šele nato se lahko začne energijsko čiščenje tega odnosa. S poimenovanjem nerojenega otroka se osvobodi tako ženska, ki se je s to travmo soočila, kot otrok, da gre ta duša lahko na nivoje, kjer se pozdravi in pripravi na naslednji prihod na zemljo.

Poudari, da je za otroke bistvenega pomena vzorec staršev, kajti odnos med mamo in očetom vpliva na razvoj otrokove dinamike med čustvi in razumom. Vpliv mame se odraža v odnosu do samega sebe, vpliv očeta pa v odnosu do zunanjega sveta. Zato pomaga razumeti odnosne nivoje, ki morajo biti zelo jasni, da so lahko dovolj trdni. Kot primer navede družinsko podjetje: en nivo tvorita partnerja ali mož in žena kot poslovna partnerja, naslednji nivo je njun partnerski odnos, potem njun odnos kot staršev, odnos do njunih primarnih družin – stari starši, bratje, sestre itd. Pri teh nivojih ne gre za hierarhijo, ampak za razumevanje, ločevanje, ker to je pogoj, da se odnosi sploh lahko začnejo urejati in izboljševati na pravi način.

Več v reviji Jana, št. 47, 22.11.2022