Zakaj nas AI-ustvarjena popolnost tako močno pritegne
Nadrealno lepe podobe z zaslonov nas pritegnejo še preden jih preverimo. Zakaj umetno ustvarjena popolnost tako močno vpliva na naša čustva in občutek resničnosti?
V zadnjem času se na zaslonih vse pogosteje pojavljajo podobe, ki so videti skoraj prelepe, da bi bile resnične. Nadrealne rastline, popolno oblikovani vrtovi, hiše brez ene same moteče linije, živali z izrazom, ki deluje skoraj človeško, in obrazi ljudi brez sledi utrujenosti, asimetrije ali staranja. Ob takšnih podobah se nekaj v nas premakne. Gre za povsem telesno reakcijo – naš pogled se ustavi kot na magnetu, dihanje se za trenutek poglobi, v notranjosti pa se pojavi droben vzgib navdušenja. Šele kasneje, pa še to ne vedno, se oglasi tudi razum z vprašanjem, ali je to sploh mogoče.
PREBERITE TUDI:
Ta odziv na umetno ustvarjene podobe s pomočjo AI orodij ni naključen. Ne pomeni, da smo naivni in nam manjka kritičnega razmišljanja. Gre za zelo star, globoko vgrajen psihološki mehanizem, ki se ob sodobnih tehnologijah zgolj izraža v novi, veliko bolj intenzivni obliki.
Privlačnost redkega, popolnega in presežnega
Človeški možgani so naravnani tako, da zaznavajo odstopanja. Kar je drugačno, redko ali izrazito lepo, hitreje pritegne pozornost kot tisto, kar je znano in vsakdanje. V naravi je ta mehanizem služil preživetju. Nenavaden vzorec ali barva sta lahko pomenila nevarnost ali priložnost. Danes se isti mehanizem aktivira ob vizualnih dražljajih, ki presegajo našo izkušnjo.
Umetna inteligenca pri tem zadene zelo natančno. Ne ustvarja le lepih podob, temveč idealizirane verzije resničnosti. Rastline so brez poškodb, živali brez strahu, hiše brez kompromisov, ljudi brez napak. To niso več zgolj variacije obstoječega sveta, temveč svet, iz katerega so odstranjene omejitve, trenje in naključje.
Ko se ideal dotakne tudi nas samih
Posebno zanimiv in psihološko občutljiv je trenutek, ko umetna inteligenca ne ustvarja več samo sveta okoli nas, temveč z njo oblikujemo tudi svojo podobo. Obraz, ki ga lahko z nekaj kliki pomladimo, izostrimo, polepšamo ... Telo, ki mu zbrišemo sledi utrujenosti ali staranja. Podobe, v katerih smo videti točno takšni, kot bi si morda želeli biti.
V tem primeru ne gledamo več nečesa zunanjega, temveč primerjavo s samim seboj. In ker je ta verzija nas popolna, brez napora in brez cene, realnost hitro začne delovati počasna, groba in nezadostna. Navdušenje, ki ga ob tem občutimo, ni površinsko. Povezano je z globoko željo po sprejetosti, nadzoru in občutku, da bi lahko vsaj nekje obstajali brez napak.
Svet brez napetosti in brez posledic
Nadrealne podobe, ne glede na to, ali gre za vrtove, ljudi, domove ali živali, imajo tudi to skupno lastnost, da ne nosijo posledic. Rastlina ne zboli, hiša ne zahteva vzdrževanja, obraz se ne utrudi, življenje ne postane nepredvidljivo.
V času, ko je resničnost pogosto zaznamovana z negotovostjo, hitrimi spremembami in občutkom stalne zahteve po prilagajanju, takšne podobe delujejo pomirjujoče. Ne zato, ker bi jim verjeli, temveč ker za trenutek omogočajo izkušnjo sveta brez napetosti.
To je eden ključnih razlogov, zakaj umetno ustvarjene podobe ne delujejo zgolj kot vizualna zabava, temveč kot čustveni regulator. Ponujajo kratek oddih od resničnosti, ki je pogosto zahtevna in nepopolna.
Estetika, ki deluje mimo razuma
Vizualna lepota deluje hitro in neposredno. Barve, simetrija, teksture in svetloba vplivajo na naš živčni sistem še preden jih zavestno poimenujemo. Umetna inteligenca to nezavedno dinamiko izkorišča z izjemno natančnostjo. Združuje elemente, ki so za človeško oko že sami po sebi privlačni, in jih sestavi v podobe, ki so skoraj »predobro uglašene« za naše zaznavanje.
Zato nas lahko neka slika navduši, tudi če vemo, da ne predstavlja resničnega sveta. Razum ve, čuti pa reagirajo prej.
Kje se skriva prava past
Težava ne nastane v občudovanju, ampak takrat, ko se meja med navdihom in primerjanjem začne brisati. Ko nezavedno začnemo verjeti, da je tisto, kar gledamo, merilo za to, kar bi moralo biti dosegljivo – v vrtu, v domu, v videzu ali v življenju nasploh.
Takrat se v ozadju pojavijo občutki pomanjkanja, nezadovoljstva in tihega razočaranja nad resničnostjo, ki je počasna, nepopolna in zahteva trud. Še posebej občutljivi so mladi, pri katerih se identiteta šele oblikuje in je meja med igro, domišljijo in realnostjo še zelo prepustna.
Zavestno opazovanje namesto zavračanja
Popolna zavrnitev umetno ustvarjenih podob ni ne realna ne smiselna. Tehnologija je tu in bo postajala vse bolj prepričljiva. Veliko bolj dragoceno je, da se naučimo opazovati lastne odzive. Kaj se v nas zgodi, ko vidimo nadrealno lep vrt, idealno hišo ali popolno verzijo sebe? Je to navdušenje in ustvarjalni zagon, ali pa se prikrade tudi občutek, da resnični svet nikoli ne bo dovolj?
Ko te odzive prepoznamo, umetna inteligenca preneha biti tekmec resničnosti in postane orodje. Vir idej, igrivosti in domišljije, ki lahko obogati naš odnos do prostora, telesa in ustvarjalnosti, ne pa jih nadomesti.
Resnična izkušnja kot sidro
Resnični vrt, resničen dom, resnično telo in resničen odnos imajo nekaj, česar nobena umetno ustvarjena podoba ne more nadomestiti: izkušnjo. Imajo čas, vonj, dotik, nepravilnosti in zgodovino.
Prav to je ena največjih vrednosti, ki jo lahko ohranimo v svetu, polnem popolnih podob. Da si dovolimo občudovati sanjske vizije, hkrati pa ostajamo zasidrani v resničnosti, kjer lepota ni rezultat algoritma, temveč odnosa.
E-novice · Novice
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
