ZDA in Iran se še pogajata, a v Zalivu znova letijo rakete
Iran je izstrelil rakete proti Kuvajtu in Bahrajnu, ZDA pa so odgovorile z napadom na otok Kešm v Hormuški ožini.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Perzijskem zalivu je ponoči znova počilo, a za zdaj ne tako, da bi se pogajanja med ZDA in Iranom dokončno sesula.
Iran je po navedbah ameriške vojske izstrelil rakete proti Kuvajtu in Bahrajnu, državama, v katerih imajo ZDA pomembne vojaške zmogljivosti. Rakete po ameriških trditvah niso zadele ciljev: dve, namenjeni proti Kuvajtu, naj bi razpadli med letom, tri proti Bahrajnu pa so prestregle ameriške in bahrajnske sile.
ZDA so nato odgovorile z napadom na iransko vojaško nadzorno postajo na otoku Kešm v Hormuški ožini.
Gre za nov vojaški zaplet v trenutku, ko se Washington in Teheran hkrati pogajata, merita moči in javnosti pošiljata nasprotujoča si sporočila.
Ameriški predsednik Donald Trump trdi, da pogovori niso zastali. Iran na drugi strani sporoča, da brez umiritve širše regije, predvsem Libanona, dogovora ne bo mogoče zapreti.
Napad kot odgovor na ameriško blokado
Iranska revolucionarna garda je po poročanju AP sporočila, da je napadla sedež ameriške pete flote v Bahrajnu in še eno državo, ki je ni imenovala.
Napad je predstavila kot odgovor na ameriški napad na tanker, ki je kljub ameriški blokadi skušal pripluti do Irana. »Že prej smo opozorili, da bo v primeru agresije odgovor drugačen in hujši,« je sporočila garda.
Ameriška vojska trdi drugače. Po navedbah Centcoma so ameriške sile pred tem onesposobile tanker, ki naj bi prezrl več opozoril, nato pa so prestregle iranske rakete in drone.
ZDA so sporočile tudi, da so sestrelile tri iranske brezpilotne letalnike, ki naj bi bili usmerjeni proti civilnim ladjam v regionalnih vodah.
Trump: Pogovori potekajo ves čas
Trump je zavrnil poročila, da naj bi Iran prekinil komunikacijo z mediatorji. Takšne navedbe je označil za napačne in zapisal, da se pogovori nadaljujejo.
»Pogovori med nami potekajo neprekinjeno,« je sporočil na svojem družbenem omrežju in dodal, da je Iranu povedal: »Čas je, tako ali drugače, da sklenete dogovor.«
Že dan prej je Trump zapisal, da si Iran »res želi dogovora« in da bo ta po njegovih besedah dober za ZDA in njihove zaveznike. Ob tem se je pritožil nad domačimi kritikami, ki mu po njegovem otežujejo pogajanja. »Sedite nazaj in se sprostite, na koncu se bo vse dobro izšlo,« je zapisal.
Toda Trumpove izjave ne pomenijo, da je dogovor blizu. Washington zahteva odprtje Hormuške ožine in omejitve iranskega jedrskega programa.
Trump je prejšnji teden zapisal, da mora Iran pristati na to, da nikoli ne bo imel jedrskega orožja, Hormuška ožina pa mora biti takoj odprta za neovirano plovbo v obe smeri.
Rubio: Sankcije ne bodo odpravljene samo zaradi ožine
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v kongresu pojasnjeval, da ZDA Iranu niso ponudile odprave sankcij zgolj v zameno za odprtje Hormuške ožine.
Po njegovih besedah bi bila morebitna sankcijska razbremenitev vezana na razlog, zaradi katerega so bile sankcije uvedene: iranski jedrski program.
Rubio je dejal, da bi sankcije lahko odpravili le, če bi Iran sprejel zaveze glede svojih jedrskih aktivnosti in jih tudi izpolnjeval.
Hkrati je v kongresu nakazal nekaj previdnega optimizma, saj naj bi bil Teheran po ameriških navedbah pripravljen govoriti o delih jedrskega programa, o katerih pred tedni ni želel razpravljati. A Rubio ni napovedal, kdaj bi lahko bil dogovor dosežen.
Teheran pogajanja veže tudi na Libanon
Iranski zunanji minister Abas Aragči je po poročanju Guardiana opozoril, da Teheran premirja ne razume ozko.
Po njegovih besedah je premirje med Iranom in ZDA »premirje na vseh frontah«, tudi v Libanonu. Če je kršeno na eni fronti, je po iranski razlagi kršeno povsod.
To za Washington odpira dodatno težavo. ZDA in Izrael libanonsko fronto obravnavata ločeno od pogovorov z Iranom, Teheran pa ju povezuje.
Zato lahko napadi v južnem Libanonu neposredno vplivajo na pogajanja o Hormuški ožini in iranskem jedrskem programu, čeprav gre na papirju za različna vprašanja.
Analitiki: Obe strani mislita, da čas dela zanju
Analitiki zato opozarjajo, da ne gre samo za eno noč raketnih napadov, ampak za spor o tem, kdo ima več časa in kdo lahko zdrži več pritiska.
Ali Vaez iz organizacije International Crisis Group je za Reuters ocenil, da nobena stran ni pokazala pripravljenosti na »boleče koncesije«, ki bi bile potrebne za dogovor.
Po njegovih besedah obe strani verjameta, da imata prednost, prav to pa dogovor otežuje.
Iran ima pri tem vzvod v Hormuški ožini, ZDA pa vojaško premoč in sankcije. A oba vzvoda imata ceno. Zaprta ali močno omejena ožina škodi svetovni trgovini in dviguje pritisk na Trumpa doma. Sankcije in blokada pa še dodatno pritiskajo na iransko gospodarstvo.
V Iranu se vojna pozna tudi na cenah
AP poroča, da je inflacija v Iranu maja dosegla 77,2 odstotka na letni ravni, rast cen osnovnih življenjskih potrebščin pa je še višja. Iranski predsednik Masud Pezeškian je že maja opozoril: »Imeli bomo višje cene. Borimo se in to stisko moramo sprejeti.«
Teheranski ekonomist Saeed Leilaz je za AP dejal, da bi se inflacija lahko približala 80 odstotkom. Dodal je: »Iranska družba ne more prenesti več kot 25-odstotne inflacije.«
Analitik Mohsen Jalilvand pa opozarja, da bi se lahko brez formalnega mirovnega dogovora do konca poletja znova pojavili notranji nemiri.
To ne pomeni, da je Iran pred popuščanjem. Pomeni pa, da ima tudi Teheran svoje omejitve. Navzven mora pokazati, da ga pritisk ne bo prisilil v umik. Doma pa mora ljudem razložiti cene, pomanjkanje in negotovost.
Za zdaj ne preboj, ampak nevarno čakanje
Zadnji napadi zato niso nujno začetek nove faze vojne, ampak predvsem znak, da pogajanja niso dovolj močna, da bi ustavila dogajanje na terenu.
ZDA in Iran še vedno puščata odprta vrata dogovoru, vendar vsaka stran ob tem poskuša izboljšati svoj položaj.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
