Vlada ponuja partnerstvo, opozicija pa že preverja, če misli resno
Vlada opoziciji ponuja sodelovanje pri pripravi zakonov, opozicija pa z uvedbo preferenčnega glasu odpira prvi preizkus novega partnerstva.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vlada je opoziciji ponudila nov okvir sodelovanja pri pripravi zakonodaje. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak je predstavil predlog Partnerstva za uspešno Slovenijo, s katerim želi koalicija k sodelovanju povabiti tudi opozicijske parlamentarne stranke.
Po Gorenakovih besedah si koalicija in vlada ne predstavljata, »da ima vse znanje in da je najpametnejša na tem svetu«. Namen sporazuma je, kot je dejal, upoštevati tudi znanje, ki ga imajo opozicijski poslanci in opozicijske poslanske skupine.
Gorenak je poudaril, da pri tem ne gre za to, da bi opozicija svoje znanje dala na razpolago vladi ali koaliciji, temveč, kot se je izrazil, »ljudem«. Opozicijske stranke vlada vabi k sodelovanju pri sooblikovanju zakonodaje, ki bo nastajala v tem mandatu.
Deset dni za odziv na zakone
Predlog sporazuma po Gorenakovih navedbah predvideva dve obliki sodelovanja. Prva je vključevanje opozicije v pripravo zakonov, še preden posamezen predlog sprejme vlada.
Postopek naj bi bil takšen: ministrstva in koalicija bi najprej pripravili predlog zakona, nato pa bi podpisnice sporazuma dobile deset dni časa, da ga pregledajo. V tem času bi lahko sporočile, ali se s predlogom strinjajo, ali mu nasprotujejo, ali pa želijo predlagati dopolnitve oziroma amandmaje.
»V desetih dneh bo stekel proces, kjer se bo to lahko zgodilo,« je dejal Gorenak. Ob tem je posebej poudaril, da sodelovanje pri pripravi zakonodaje opozicijskih strank ne bi zavezovalo k podpori pri glasovanju v državnem zboru.
»Nimajo nobenih obveznosti, zlasti ne obveznosti pri glasovanju,« je dejal.
Druga možnost je, da bi opozicijske poslanske skupine same pripravile predloge zakonov ali zakonskih sprememb. Vlada bi jih nato poslala v mnenje pristojnemu ministru, po morebitnem usklajevanju pa bi jih lahko tudi podprla.
»Zakaj pa ne, tudi vlada jih bo podprla, če jih bomo uskladili do take mere, kot si to želimo,« je dejal Gorenak.
Prvi preizkus: preferenčni glas
Skoraj hkrati z vladno ponudbo sodelovanja se je odprl tudi prvi večji politični preizkus. Poslanske skupine Svoboda, SD ter Levica in Vesna so vložile predlog za začetek postopka spremembe ustave, s katerim bi spremenile 80. člen ustave in na volitvah v državni zbor uvedle preferenčni glas.
Predlog predvideva, da bi Slovenijo razdelili na 18 volilnih enot, v vsaki pa bi volili po pet poslancev. Volivci bi lahko glasovali za konkretnega kandidata oziroma kandidatko na listi, pri čemer bi njihov glas hkrati štel tudi za listo. Še vedno pa bi lahko glasovali samo za listo.
Predlagatelji poudarjajo, da gre za relativni preferenčni glas. To pomeni, da bi volivci dobili večji vpliv na to, kateri kandidati bodo izvoljeni, ne da bi bil strankarski del volitev v celoti odpravljen.
Pobuda ima tudi izrazito politično dimenzijo. Lucija Tacer Perlin iz Svobode je spomnila, da je bil podoben predlog v prejšnjem mandatu že na mizi in da ga je takrat predstavila NSi. Po njenih besedah gre zato za rešitev, ki je bila »na desni strani prepoznana kot dobra«, zdaj pa imajo stranke novo priložnost, da jo podprejo.
Meira Hot iz SD je predlog predstavila kot vprašanje zaupanja v politiko in državni zbor. Spomnila je tudi na posvetovalni referendum junija 2024, na katerem je uvedbo preferenčnega glasu ob nekaj več kot 41-odstotni udeležbi podprlo skoraj 71 odstotkov volivcev.
Tina Brecelj iz Levice in Vesne pa je poudarila, da preferenčni glas pomeni »manj odločanja v strankarskih pisarnah in več odločanja na voliščih«. Po njenih besedah volivci ne bi smeli biti le »navijači svojih ekip«, ampak bi morali imeti možnost vplivati na to, kdo bo v njihovem imenu sedel v parlamentu.
Ker gre za ustavno spremembo, predlog ne more uspeti brez širše parlamentarne podpore. Za sprejem je potrebna dvotretjinska večina, zato bo drža koalicije pri tem vprašanju ključna.
Gorenak je ob predstavitvi sporazuma dejal, da partnerstva za zdaj še ni. Če bi bilo že sklenjeno, bi se po njegovih besedah ravnali po postopku, predvidenem v sporazumu. Ob tem je opozoril, da se tudi predlagatelji zavedajo, da brez glasov vladnih strank takšne spremembe ni mogoče sprejeti.
»Tega se tudi oni dobro zavedajo, da je potrebna dvotretjinska večina in da brez vladnih strank to ne bo šlo,« je dejal. Dodal je: »Pustimo času čas, da vidimo, kako bo to v državnem zboru procesirano.«
Preferenčni glas se tako postavlja kot prvi konkreten primer, pri katerem bo mogoče preveriti, ali bo napovedano sodelovanje med vlado in opozicijo ostalo pri splošni politični ponudbi ali se lahko pokaže tudi pri vsebinskih projektih.
Resni.ca za zdaj še brez odločitve
Posebno pozornost ima pri ponujenem partnerstvu Resni.ca. Stranka je formalno v opoziciji, v dosedanjih glasovanjih pa je glasovala skupaj s koalicijo. Gorenak je zavrnil razlago, da bi podpis sporazuma pomenil vstop v koalicijo.
»Resni.ca ni del koalicije, to je jasno,« je dejal. Po njegovih besedah so v sporazumu koalicijske in opozicijske poslanske skupine navedene ločeno. Dodal je, da podpis sporazuma »ne pomeni vstopa v koalicijo«.
Iz Resni.ce so sporočili, da se do ponujenega partnerstva za zdaj še ne opredeljujejo. Sporazum bodo najprej preučili, preverili njegovo vsebino in ocenili, v kolikšni meri vključuje programska izhodišča in rešitve, za katere se zavzemajo. O morebitnem podpisu naj bi se odločili v začetku prihodnjega tedna, po interni razpravi v stranki.
Predsednik Resni.ce Zoran Stevanović je v minulih tednih pričakoval, da bo sporazum jasen in konkreten ter da bo vseboval predloge sodelovanja, pri katerih bi lahko stranka pokazala, kje vidi skupne točke z vlado. Predstavljeni predlog pa po dostopnih pojasnilih ne prinaša natančnega seznama vsebinskih ukrepov, temveč predvsem splošne cilje, kot so ustavne in sistemske spremembe, pospešitev gospodarskega razvoja ter protokol sodelovanja.
Za Resni.co bo zato pomembno, ali bo lahko morebitni podpis sporazuma predstavila kot podporo konkretnim programskim vsebinam, ne le kot splošno približevanje vladi.
Sodelovanje ali politični pritisk
Vladna razlaga je, da gre za obliko sodelovanja, ne za širitev koalicije. A politična teža sporazuma bo odvisna predvsem od tega, katere opozicijske stranke ga bodo pripravljene podpisati, katere ga bodo zavrnile in ali bo iz splošnega protokola nastal tudi konkreten vpliv na zakonodajo.
Gorenak je nakazal, da bi morebitno nesodelovanje opozicijskih strank razumel kot odločitev, da svojega znanja ne želijo nameniti pripravi zakonov.
»Vsebinskih razlogov jaz ne vem, kaj bi lahko kdo navedel,« je dejal o morebitni zavrnitvi. Če bi do nje prišlo, bi to po njegovih besedah razumel tako, da opozicijske stranke »ne želijo svojega znanja dati na razpolago državljanom«.
Takšna formulacija kaže, da sporazum ni le tehnični dogovor o zakonodajnem postopku. Vlada ga predstavlja kot povabilo k sodelovanju, odziv opozicije pa bo hitro postal tudi del politične razprave o tem, kdo je pripravljen sodelovati, pod kakšnimi pogoji in pri katerih zakonih.
V igri tudi ustavne spremembe
Gorenak je potrdil, da sporazum omenja tudi nekatere ustavne spremembe. Konkretnega seznama ni podrobno predstavil, dejal pa je, da gre za vprašanja, navedena v koalicijski pogodbi.
Kot primer je omenil sodno zakonodajo in možnost poskusnega mandata. Pri takšnih spremembah je po njegovih besedah ključna širša večina, saj jih ni mogoče sprejeti brez 60 glasov.
»Če bomo dosegli nek širši dogovor v okviru ustavne komisije, bo to po mojem dobro za državo in ljudi,« je dejal.
V SDS vztrajajo pri nasprotovanju preferenčnemu glasu
V SDS po poročanju STA menijo, da bi uvedba preferenčnega glasu pri volitvah poslancev v DZ in ukinitev okrajev pomenili centralizacijo države, je v današnji izjavi v DZ dejal poslanec SDS Žan Mahnič. Glede na politično sliko parlamenta pa tudi dvomi, da bo v tem mandatu sprejeta ta ali kakršnakoli sprememba volilnega sistema.
Mahnič je spomnil, da v SDS zagovarjajo kombinirani volilni sistem. Uvedba preferenčnega volilnega glasu in ukinitev okrajev, kar predlagajo v opoziciji, pa po njegovi oceni pomeni, da »tudi kratkoročno, ne samo dolgoročno, poslanke in poslanci s podeželja ne bodo več izvoljeni v DZ«.
Spremembe volilnega sistema so sicer tema, ki bi jo lahko odprli. »Vendar ne s takšnimi enostranskimi potezami,« je bil kritičen.
Mahnič sicer meni, da predlog spremembe ustave ne bo dobil zadostne podpore. Kot je namreč spomnil, tudi NSi v prejšnjem mandatu ni podprla takega predloga. »Skupaj imamo 37 poslancev, se pravi, da to ne bo šlo čez in to vlagajo čisto brez veze,« je dejal Mahnič. Nato pa je dodal, da v opoziciji to delajo zato, da bo ustanovljena ustavna komisija, »da bo eden od njihovih poslancev zasedel mesto predsednika te ustavne komisije«.
Ob tem pa dvomi, da bo v tem mandatu sprejeta kakršnakoli sprememba volilnega sistema.
NSi: Za spremembo volilne zakonodaje je še čas
V NSi so v odzivu na predlog opozicijske trojice navedli, da je za spremembo volilne zakonodaje še čas. V tem trenutku se ukvarjajo predvsem s ključnimi problemi države.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
