Višje stopnje zavedanja: mit ali resnična rast?
Ali obstajajo višje stopnje zavedanja? Razkrivamo, kaj je zavest, kako se spreminja in ali lahko res dosežemo višjo raven osebne rasti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Veliko se govori o dvigovanju zavedanja in morda ste se tudi že sami spraševali, ali obstajajo višje stopnje zavedanja. Največkrat nas k takemu razmišljanju spodbudijo naše reakcije, ki nas na nek način presenetijo. Ko opazimo, da reagiramo drugače kot nekoč. Da nas nekaj, kar nas je prej vrglo iz tira, danes ne premakne več na enak način.
Ali smo se spremenili? Ali pa smo sedaj “na višji ravni zavedanja”?
To vprašanje ni le duhovno. Je zelo človeško.
PREBERITE TUDI:
Kaj sploh pomeni zavedanje?
Preden govorimo o višjih stopnjah, moramo pojasniti osnovo. Zavedanje je sposobnost, da opazimo svoje misli, čustva in odzive in to med tem, ko se dogajajo, ne šele pozneje, ko analiziramo. Opazimo jih v trenutku dogajanja.
Ko nekdo izreče nekaj ostrega in mi začutimo, kako se v telesu dvigne napetost in to zaznamo. Ko opazimo misel: “Spet me ne spoštujejo.” Ko začutimo impulz, da bi napadli nazaj, in za sekundo obstanemo. Ta sekunda je zavedanje.
Nevroznanost bi rekla, da pri tem sodeluje prefrontalni korteks – del možganov, ki omogoča regulacijo impulzov in premislek. Ko ta del aktivno sodeluje, nismo zgolj avtomatska reakcija, ampak imamo možnost izbire.
Na osnovni ravni je zavedanje pozornost. Na globlji ravni pa je sposobnost, da vemo, da nismo vsaka misel, ki se pojavi. In tu se začne govor o “višjih stopnjah”.
Ali se zavedanje lahko razvija?
Razvojna psihologija že desetletja ugotavlja, da se naš način razumevanja sveta spreminja. Otrok vidi svet črno-belo, zrela oseba pa lahko hkrati razume tudi dve resnici. Tako lahko na primer čuti razočaranje in hkrati razume omejitve drugega.
Višja stopnja zavedanja v tem smislu ne pomeni, da smo boljši od drugih. Pomeni, da nismo več popolnoma ujeti v svoje prve reakcije. Ne reagiramo vedno iz stare rane. Ne branimo se pri vsaki kritiki. Ne potrebujemo vedno potrditve. To je psihološka razlaga.
Duhovnost gre korak dlje.
Lestvica zavesti: od strahu do miru
Eden najbolj znanih modelov višjih ravni zavesti je predstavil David R. Hawkins. Govoril je o lestvici zavesti, kjer naj bi posamezna čustvena stanja imela različne “ravni” – od sramu, krivde in strahu do ljubezni, radosti in notranjega miru.
Ideja je preprosta: ko človek deluje pretežno iz strahu ali jeze, je njegova zavest omejena. Ko deluje iz hvaležnosti ali sočutja, je širša.
Hawkins je za preverjanje teh ravni uporabljal t. i. mišični test. Test temelji na predpostavki, da telo oslabi ob neresnici in ostane stabilno ob resnici. S pritiskom na roko naj bi bilo mogoče preverjati resničnost trditev ali celo “vibracijo” določenega stanja. Metoda je postala zelo priljubljena v določenih duhovnih krogih, čeprav znanstvene raziskave niso potrdile, da bi mišični test v kontroliranih pogojih zanesljivo meril resnico ali raven zavesti. Rezultati so namreč pogosto odvisni od pričakovanj, sugestije in konteksta.
Kljub temu, da ne moremo znanstveno povsem potrditi Hawkinsove raziskave, veliko ljudi ob branju lestvice prepozna lastno pot. Prepozna obdobje, ko je živel v zameri. In prepozna razliko, ko prvič izkusi notranji mir, ki ni odvisen od zunanjih okoliščin.
Morda lestvica ni natančen merilni instrument, je pa pogosto dokaj dober zemljevid izkušnje.
Je zavest merljiva ali doživeta?
Znanost potrebuje ponovljivost in merljivost. Duhovnost pa govori o neposredni izkušnji.
Ko govorimo o višjih stopnjah zavedanja, govorimo o spremembi perspektive. O tem, da se identifikacija z vsako mislijo zmanjša. Da se sposobnost sočutja poveča. Da se obrambni odzivi umirijo. Ob tem moramo razumeti, da to niso naše posebne sposobnosti, je bolj dokaz naše stabilnosti.
Če se vprašamo, ali smo na “višji ravni”, so morda bolj smiselna naslednja vprašanja: Ali danes reagiram bolj zavestno kot pred petimi leti? Ali imam več notranje svobode kot nekoč? Ali sem manj voden s strahom?
To so merila, ki jih lahko opazujemo brez mišičnega testa.
Višje ali širše?
Beseda “višje” lahko ustvari napačen vtis, kot da gre za tekmovanje. Kot da je nekdo bolj razsvetljen, drugi pa manj razvit. A ne gre ne za višino in ne za širino.
Če obstajajo višje stopnje zavedanja, se kažejo v vsakdanjih trenutkih. V tem, kako poslušamo, kako govorimo, kako prevzamemo odgovornost in vsekakor ne v tem, kako visoko se postavimo nad druge.
Zavedanje ni status. Je proces. In ta proces je nekaj, kar lahko vsak od nas opazuje brez številke, brez oznake, brez testa.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
