Stališča tiho vodijo vaše življenje
Pogosto mislimo, da nas vodijo odločitve, v resnici pa naše odzive oblikujejo globoko zasidrana stališča. Preverite, kako jih prepoznati.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ste se kdaj vprašali, zakaj se v določenih situacijah vedno odzovete na enak način, čeprav veste, da vam to ne koristi? Zakaj vas nekatere pripombe prizadenejo bolj kot druge, zakaj hitro pričakujete razočaranje ali zakaj imate občutek, da morate imeti vse pod nadzorom? Odgovor pogosto ni v vašem značaju, temveč v stališčih, ki jih nosite v sebi.
Stališča niso le mnenja, ki jih znamo jasno izraziti. V psihologiji predstavljajo skupek prepričanj, čustev in vedenjskih nagnjenj, ki večinoma delujejo samodejno. Oblikujejo se skozi izkušnje in vplivajo na to, kako razlagamo dogodke, kako doživljamo druge ljudi ter kako se odzivamo na svet okoli sebe.
Ker delujejo skoraj na avtopilotu, se jih pogosto sploh ne zavedamo. Zdijo se nam preprosto resnična. Prav zato imajo tako velik vpliv na naše življenje.
Kdaj stališča začnejo delovati proti nam?
Vsi imamo določena stališča, vendar niso vsa koristna. Težava nastane, ko nas začnejo voditi proti našim dolgoročnim interesom. Takrat govorimo o nefunkcionalnih stališčih.
To so notranje naravnanosti, zaradi katerih vedno znova sprejemamo odločitve, ki slabijo naše odnose, zmanjšujejo zadovoljstvo ali nas ohranjajo v kroničnem stresu.
Psiholog in Nobelov nagrajenec Daniel Kahneman je opozarjal, da večina od nas verjame, da se odločamo na podlagi tehtnega razmisleka, v resnici pa velikokrat najprej sprejmemo intuitivno odločitev, šele nato zanjo poiščemo razloge. To pomeni, da nas veliko pogosteje vodijo avtomatski notranji vzorci, kot se tega zavedamo.
Kako izgledajo nefunkcionalna stališča?
Nefunkcionalna stališča se lahko kažejo na različne načine.
Morda se zalotite, da skoraj ob vsaki pohvali pomislite, da sogovornik pretirava. Ali pa vas partner zamudi deset minut in ste že prepričani, da mu ni mar za vas. Morda težko prosite za pomoč, ker verjamete, da lahko in morate vse obvladati sami. Takšne misli se zdijo popolnoma logične, v resnici pa pogosto izvirajo iz globoko zasidranih stališč, ki jih sploh ne opazimo.
Takšna stališča največkrat niso zavestna. Pogosto jih prepoznamo šele po tem, da se nam v življenju ponavljajo podobni konflikti, razočaranja ali občutki.
PREBERITE TUDI:
Ko ustvarimo prav tisto, česar se bojimo
Nefunkcionalna stališča imajo še eno zanimivo lastnost – pogosto se sama potrjujejo.
Če pričakujemo, da bodo ljudje do nas neprijazni, bomo do njih bolj previdni, zadržani ali nezaupljivi. Ti pa se lahko na naše vedenje odzovejo enako hladno. Na koncu dobimo občutek, da smo imeli ves čas prav.
Podobno se dogaja pri izrazito kritičnih ljudeh. Ker hitro opazijo napake drugih, pogosteje naletijo na odpor. Ta odpor nato razumejo kot dokaz, da so ljudje res neodgovorni ali nesposobni.
Najtežje pri nefunkcionalnih stališčih je prav to, da se nam zdijo resnična. Ne mislimo: "Svet gledam skozi svoj filter." Mislimo: "Takšen pač je svet." In prav zato jih je tako težko prepoznati. Tako se lahko vrtijo vrsto let, ne da bi opazili, da jih pravzaprav ustvarjamo sami.
Zakaj jih je tako težko spremeniti?
Veliko ljudi misli, da je dovolj, če se odločijo, da bodo od jutri drugačni, toda nefunkcionalna stališča niso navadne navade. Delujejo samodejno in so pogosto nastajala dolga leta. Zato jih ni mogoče spremeniti zgolj z voljo.
Prvi korak je zavedanje. Šele ko opazimo svoj notranji vzorec, dobimo možnost, da se nanj odzovemo drugače.
To ne pomeni, da se moramo obsojati ali iskati krivca za njegov nastanek. Pomeni le, da si dovolimo priznati, da je to naš običajen način razmišljanja. Ni pa nujno edini možni.
Prav sprejemanje je pogosto začetek spremembe.
Katere naravnanosti nam pomagajo živeti bolje?
Če želimo stara stališča postopoma nadomestiti z bolj zdravimi, psihologi priporočajo razvijanje drugačnih notranjih naravnanosti.
Ena najpomembnejših je občutek povezanosti. Ljudje lažje premagujemo življenjske izzive, ko se čutimo povezane z drugimi, ne glede na to, ali gre za družino, prijatelje, skupnost ali občutek pripadnosti nečemu večjemu od nas samih.
Pomembna je tudi naravnanost k izboljšanju. Namesto vprašanja »Kaj je šlo narobe?« si zastavimo vprašanje »Kaj lahko naslednjič naredim nekoliko bolje?« Takšen način razmišljanja zmanjšuje občutek neuspeha in spodbuja učenje.
Koristno je tudi, da se naučimo opaziti lastne uspehe, tudi majhne. Če po opravljenem delu za trenutek priznamo, da nam je nekaj uspelo, zmanjšujemo stres in krepimo občutek učinkovitosti.
Velik vpliv na dobro počutje pa ima tudi hvaležnost. Ne gre za prisilno pozitivnost, ampak za zavestno odločitev, da vsak dan opazimo nekaj, kar je vredno naše pozornosti – prijazen pogled, lep pogovor, drevo ob poti ali občutek miru.
Skupno vsem tem naravnanostim je, da našo pozornost postopoma usmerjajo stran od obrambnih mehanizmov in bližje radovednosti, povezanosti ter učenju. S tem se spremeni način, kako doživljamo svet okoli nas.
Osebna rast se začne pri stališčih
Ko želimo spremeniti svoje življenje, pogosto najprej spreminjamo vedenje. Poskušamo biti bolj potrpežljivi, manj jezni, bolj samozavestni ali bolj disciplinirani.
Toda vedenje je pogosto le vrh ledene gore. Pod njim se skrivajo stališča, ki usmerjajo naše misli, čustva in odločitve. Njihova največja moč ni v tem, da so nujno napačna, ampak v tem, da jih doživljamo kot edino možno resnico.
Ko tako govorimo o osebni rasti, ne gre predvsem za učenje novih navad, temveč za pogum, da prepoznamo stare notranje vzorce in jih začnemo postopoma nadomeščati z bolj koristnimi. Ko se spremenijo stališča, skozi katera gledamo nase, druge ljudi in svet, se začne spreminjati tudi naše življenje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

