Tako vročih dni bo vse več, država pa še nima rešitve
Podnebne projekcije kažejo, da bo vročih dni vse več. Brez sistemskih ukrepov bodo prihodnja poletja za ranljive skupine vse nevarnejša.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tudi danes bo v Sloveniji vroče. Marsikje bo termometer narasel na več kot 35 stopinj Celzija, ponekod blizu 40. Za nekoga bo to dan v senčni hiši, z zaprtimi polkni in klimatsko napravo. Za drugega bo to dan v mansardi, kjer se je toplota nabirala že več dni in ponoči skoraj ni popustila.
Strokovnjaki ob vročini svetujejo izogibanje soncu, pitje tekočin, lažjo hrano, manj napora in hlajenje prostorov. Okna je smiselno odpirati ponoči, čez dan pa prostore zapirati in senčiti. Posebej previdni morajo biti starejši, kronični bolniki, otroci, nosečnice, delavci na prostem, osamljeni in ljudje brez učinkovitega hlajenja.
Toda nasveti imajo svoje meje. Pomagajo preživeti dan. Ne spremenijo stanovanja, ki se ne ohladi, doma za starejše brez ustreznega hlajenja ali delovnega mesta na soncu. Po več zaporednih vročih dneh telo vse težje okreva. Spanec je slabši, utrujenost večja, kronične bolezni se lahko poslabšajo.
Slovenija ni enakomerno izpostavljena vročini. Višje lege in gozdnata območja so praviloma znosnejša. A več kot milijon ljudi živi v urbanih območjih, približno 56 odstotkov prebivalstva. Več kot petina prebivalcev je starejših od 65 let. To pomeni, da vročina vse bolj zadeva prav tiste prostore in skupine, kjer so posledice lahko najhujše.
Vročina bo vse pogostejša
Današnji vročinski val ni izjema, temveč del širšega trenda. ARSO ocenjuje, da je slovensko podnebje že približno dve stopinji Celzija toplejše kot sredi prejšnjega stoletja, segrevanje pa se nadaljuje.
Do sredine stoletja naj bi bile poletne najvišje temperature v nižinah za 1 do 2,6 stopinje višje kot v obdobju 1981–2010. Do konca stoletja lahko ta razlika naraste na 2,6 do 5 stopinj.
Še bolj zgovoren je podatek o številu vročih dni (dni z najvišjo temperaturo nad 30 stopinj Celzija). V osrednji Sloveniji jih lahko do sredine stoletja pričakujemo od 8 do 22 več na leto, do konca stoletja pa od 20 do 45 več.
To pomeni, da bi lahko namesto približno 20 do 30 vročih dni na leto v prihodnosti imeli tudi 50 ali več takšnih dni. Razmere, ki so danes izjemne, bodo postajale običajnejše. Stanovanja, ki so zdaj neznosna nekaj dni, bodo takšna lahko tudi več tednov.
Vročina ubija tiho
Vročina redko povzroči en sam dramatičen dogodek. Njene posledice so razpršene in pogosto spregledane.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo poleti 2022 v Evropi več kot 61 tisoč smrti povezanih z vročino. Ne gre le za vročinske udare, temveč predvsem za poslabšanje kroničnih bolezni, odpoved srca, težave z dihanjem ali ledvicami.
NIJZ med najbolj ogroženimi navaja starejše, kronične bolnike, ljudi z duševnimi motnjami, delavce na prostem in socialno šibkejše. Posebej izpostavlja prebivalce mest, ljudi v najvišjih nadstropjih in tiste brez možnosti hlajenja.
V takšnih razmerah postane razlika med tem, ali ima nekdo klimatsko napravo, ustrezno stanovanje ali podporo bližnjih, zelo konkretna.
Slovenija je bila grajena za mraz
Velik del slovenskega stavbnega fonda je bil zasnovan z mislijo na zimo. Glavni cilj je bil zadržati toploto in zmanjšati stroške ogrevanja. To je bilo smiselno, vendar ima poleti tudi negativne posledice.
Dobro izolirano stanovanje brez ustreznega senčenja in prezračevanja lahko zadržuje toploto prav tako učinkovito, kot jo pozimi ohranja. Po nekaj zaporednih vročih dneh se notranjost ne ohladi več niti ponoči.
Mesta imajo dodatno težavo zaradi učinka toplotnega otoka. Asfalt, beton, promet in pomanjkanje zelenih površin povzročajo, da se urbana območja čez dan močno segrejejo, ponoči pa toploto zadržujejo. Ljubljana je tipičen primer: raziskave kažejo več vročih dni, več tropskih noči in daljše vročinske valove.
Kljub temu v Sloveniji primanjkuje sistematičnih podatkov o tem, katera stanovanja, domovi za starejše in javne ustanove se poleti najbolj pregrevajo. Brez tega je načrtovanje učinkovitih ukrepov oteženo.
Hlad postaja socialna meja
Klimatska naprava v takšnih razmerah ni več zgolj vprašanje udobja, temveč zdravja. Pri temperaturah blizu 40 stopinj lahko pomeni razliko med znosnim bivanjem in resnim tveganjem.
Težava je dostopnost. Nakup, namestitev in uporaba klimatske naprave predstavljajo strošek, ki si ga mnogi ne morejo privoščiti. Po podatkih SURS je bilo leta 2025 v Sloveniji približno 59 tisoč energetsko revnih gospodinjstev, v katerih živi okoli 100 tisoč ljudi.
Najbolj izpostavljeni so starejši, ki živijo sami, ljudje z nizkimi prihodki, najemniki in prebivalci slabših stanovanj. Njihove možnosti za prilagoditev so omejene.
Hkrati množična uporaba klimatskih naprav brez širšega načrta prinaša nove izzive: večjo porabo elektrike in dodatno segrevanje mestnega okolja. Zato individualne rešitve same po sebi ne bodo zadostovale.
Kaj država dela in česa ne
Slovenija ima določene ukrepe za zmanjševanje energetske revščine, predvsem na področju ogrevanja in energetske učinkovitosti. Eko sklad subvencionira izolacijo, menjavo oken in podobne prenove.
Ti ukrepi izboljšujejo bivalne razmere, vendar niso usmerjeni v obvladovanje poletne vročine. Ni celovitega sistema, ki bi najbolj ogroženim pomagal pri hlajenju, niti pregleda, katera stanovanja in ustanove so poleti najbolj izpostavljene.
Če tega ne bo, se bodo razlike poglabljale. Tisti z več sredstvi bodo lahko zagotovili hlajenje, drugi bodo ostali v neprimernih razmerah.
Toplejša država, več škode
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je v pogovoru za Svet24 opozorila, da bo Slovenija toplejša v vseh letnih časih. Segrevali se bodo zrak, tla, reke in morje, ekstremni vremenski pojavi pa bodo pogostejši.
To pomeni več vročinskih valov, več suš, več neurij in več poplav. Posledično se bodo povečali pritiski na zdravje, kmetijstvo, infrastrukturo in javne finance.
ARSO podobno opozarja, da bodo podnebne spremembe vplivale na skoraj vse sektorje – od zdravstva do energetike in turizma.
Podnebje v političnem zamiku
O podnebnih spremembah se v Sloveniji veliko govori, manj pa se vidi pri izvedbi. Razprave o zeleni agendi, stroških prehoda in energetiki so stalne, prilagajanje na razmere, ki jih že imamo, pa napreduje počasneje, kot bi narekovali podatki.
Vročinski valovi hitro pokažejo, kje sistem ne deluje. Razkrijejo, katera stanovanja se pregrevajo, kateri domovi za starejše nimajo ustreznih pogojev, kdo dela na prostem in kdo si hlajenja ne more privoščiti. Gre za vprašanja zdravja, bivanja, dela in socialne varnosti, ne le okolja.
Podnebna politika zato ni omejena na izpuste, energetiko in cene energije. Vključuje tudi to, ali so stavbe, mesta in javne ustanove pripravljeni na vročino, suše, neurja in poplave.
Največje razlike se pokažejo pri tistih z najmanj možnostmi za prilagajanje: starejših, kroničnih bolnikih, socialno šibkejših, najemnikih, delavcih na prostem in ljudeh v slabših stanovanjskih razmerah.
Če se država tega ne loti sistematično, prihodnja poletja ne bodo le bolj vroča, ampak za del prebivalstva tudi precej bolj tvegana.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
