Ukinitev čipiranja mačk bi lahko imela nepričakovane posledice
Še septembra je država pozivala k čipiranju vseh mačk, zdaj pa bi ga zahtevala predvsem ob menjavi skrbnika. Kaj to pomeni za občine in zavetišča?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Še 7. septembra je Uprava za varno hrano lastnike pozivala, naj čim prej čipirajo svoje mačke.
Mikročip je označila za pomemben korak k odgovornemu lastništvu, ki omogoča zanesljivo identifikacijo, zmanjšuje število zapuščenih živali in državi pomaga pri nadzoru njihove populacije. Za subvencije je bilo do takrat porabljenih približno 2,5 milijona evrov.
Tri tedne pozneje je ministrstvo pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja predlagalo, da za večino lastniških mačk čipiranje sploh ne bi bilo več obvezno.
Obrat za 180 stopinj
Po veljavnem zakonu bi morale biti od 1. januarja 2027 označene in v Centralni register hišnih živali vpisane vse lastniške mačke. Država je lastnike na spremembo pripravljala več kot leto dni in storitev subvencionirala. Število registriranih mačk se je v dobrem letu povečalo za več kot 83.000, na več kot 141.000.
Novi predlog to logiko opušča. Čipiranje bi bilo obvezno pred prodajo, oddajo ali podaritvijo ter pri oddaji iz zavetišča. Če mačka ostane pri istem skrbniku, bi bilo označevanje prostovoljno. Ministrstvo pravi, da je sledljivost za zaščito živali najpomembnejša ob menjavi skrbnika.
V manj kot mesecu dni je tako državna uprava od sporočila, da je treba označiti vse lastniške mačke, ker to izboljšuje sledljivost in zmanjšuje zapuščanje, prešla k predlogu, po katerem je sledljivost obvezna predvsem ob prenosu živali.
Država je pričakovala tudi zmanjšanje občinskih stroškov
Ko je država splošno obveznost pripravljala, ji je pripisala tudi finančni učinek. V proračunskem gradivu za leto 2026 je Uprava za varno hrano med pričakovanimi rezultati navedla več identificiranih lastniških mačk, manj zapuščenih živali in zmanjšanje stroškov občin za njihovo oskrbo.
Kazalnik je bil precej konkreten – delež stroškov občin naj bi se zmanjšal s 43 na 31 odstotkov. Dokument ne pojasnjuje metodologije, zato ni mogoče izračunati zneska pričakovanega prihranka. Država pa je ta prihranek nedvomno štela med učinke splošnega čipiranja.
Za označitev 150.000 mačk je predvidela 4,5 milijona evrov. Do septembra je bilo za subvencije porabljenih približno 2,5 milijona evrov, nato pa je ministrstvo še pred začetkom polne obveznosti predlagalo, naj ta velja le za del mačk.
Iz gradiv ob novem predlogu ni razviden nov izračun, ki bi pokazal, da prej pričakovani finančni učinek ne velja več ali da ga je mogoče doseči tudi ob manjšem številu registriranih živali.
Če čipa ni, lastnika išče zavetišče. Račun pa ostane
Pri najdeni mački je identifikacija neposredno povezana tudi z denarjem.
Če je skrbnik znan, mora stroške oskrbe poravnati sam. Če ga ni mogoče ugotoviti, prvih 60 dni plačuje občina, naslednjih 120 dni država, po šestih mesecih pa del stroškov nosi tudi zavetišče.
Cenik Zavetišča Ljubljana pokaže razmerje med stroškom identifikacije in bivanjem živali v zavetišču.
| Strošek | Znesek |
|---|---|
| Označitev, registracija in potni list | 32,89 € |
| 3 dni dnevne oskrbe | 38,37 € |
| 30 dni dnevne oskrbe | 383,70 € |
| 60 dni dnevne oskrbe | 767,40 € |
En dan oskrbe mačke stane 12,79 evra. Klinični pregled je dodatnih 31,62 evra, ura oskrbnika pri odlovu in prevozu 29,08 evra, poleg tega se obračuna kilometrina.
Splošna registracija torej ni bila zamišljena zgolj kot evidenca. Omogoča, da se najdena lastniška žival hitreje poveže s skrbnikom, skupaj z živaljo pa se k njemu vrne finančna odgovornost.
Po predlagani ureditvi bo lahko najdena lastniška mačka povsem zakonito brez podatka v registru.
Raziskave so precej manj dvoumne glede same identifikacije
Znanstvena literatura ne daje preprostega odgovora na vprašanje, ali mora država čipiranje nujno zapovedati vsem. Precej jasnejša pa je pri vprašanju, ali čip pomaga, ko žival izgine.
Raziskovalci Univerze v Queenslandu so analizirali skoraj 7000 odraslih potepuških mačk, sprejetih v zavetišča RSPCA. Med nečipiranimi živalmi se jih je k lastniku vrnilo pet odstotkov. Med čipiranimi 51 odstotkov. Če so bili podatki v registru pravilni, je delež narasel na 61 odstotkov. Razlika je bila statistično značilna.
Podobne rezultate je dala ameriška raziskava 7704 čipiranih živali v 53 zavetiščih. Pri mačkah je bil delež vrnitev med čipiranimi 39 odstotkov, splošni delež vrnitev v istih zavetiščih pa okoli dva odstotka.
Raziskave opozarjajo tudi na pomembno slabost sistema. Pri 37 odstotkih čipiranih živali v avstralski študiji so odkrili težave s podatki: mačka je bila še vedno registrirana na prejšnjega lastnika, telefonska številka ni več delovala ali čip sploh ni bil pravilno registriran. Mikročip brez ažurnega registra je precej manj uporaben.
Novejša strokovna literatura hkrati opozarja, da sama zakonska obveznost še ne zagotovi visoke precepljenosti oziroma registracije. Raziskovalci z Univerze v Queenslandu so letos pri analizi upravljanja mestnih mačk opozorili, da so sistemi, ki temeljijo predvsem na obveznostih in kaznih, težko izvršljivi, zlasti pri prostoživečih in tako imenovanih delno lastniških mačkah ter pri ljudeh, ki si veterinarske posege težje privoščijo.
Učinkovitejše so kombinacije dostopnega čipiranja, sterilizacije, urejenih evidenc in pomoči skrbnikom.
Tudi strokovni izsledki so torej nekoliko manj priročni za politično črno-belo razpravo: čipiranje dokazano močno poveča možnost vrnitve lastniku, toda zakon sam brez dostopne storitve, urejenega registra in nadzora ne reši problema.
Minister se sklicuje na izvedljivost in strokovno skupino
Cigler Kralj je ob predstavitvi novele poudaril prav drugo plat. Po njegovih besedah zahteve in sankcije ne pomagajo, če jih v praksi ni mogoče izvajati. Napovedal je odstranitev »aktivizmov« iz zakona ter zmanjševanje nepotrebnih administrativnih in finančnih obremenitev.
Ministrstvo ob tem poudarja, da je predlog pripravila široka strokovna skupina. V njej so bili predstavniki Veterinarske fakultete in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Veterinarske zbornice, Kmetijsko-gozdarske zbornice ter Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali.
Toda uradna predstavitev novele ne pove, kakšno stališče je imel vsak od teh članov konkretno do odprave splošnega čipiranja.
Da strokovna skupina pri tem vprašanju ni bila nujno enotna, kaže odziv Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali, ki je v njej sodelovala. Zveza spremembi nasprotuje in pravi, da njihova stališča glede obveznega označevanja niso bila upoštevana.
Opozarjajo tudi na praktično vprašanje nadzora: če nekdo nečipirano mačko brez pogodbe podari sorodniku ali sosedu, kako bo inšpekcija sploh ugotovila, da je prišlo do menjave skrbnika.
V istem predlogu še eno protislovje
Ministrstvo želi za mačke, ki ne zamenjajo skrbnika, označevanje pustiti prostovoljno.
Hkrati v istem pojasnilu navaja, da se lastništvo mačke dokazuje z označitvijo in registracijo.
Lastnik bo torej lahko po zakonu povsem pravilno imel nečipirano mačko, država pa bo kot način dokazovanja njenega lastništva še naprej navajala prav čip in vpis v register.
Dokler je mačka doma, je razlika predvsem administrativna. Ko izgine, postane praktična. Zavetišče pri nečipirani živali iz registra ne more ugotoviti skrbnika, lastnik pa nima dokazila o lastništvu, ki ga ministrstvo samo postavlja v ospredje.
Britanci so problem rešili v nasprotni smeri
Velika Britanija je leta 2024 uvedla obvezno čipiranje vseh lastniških mačk do 20. tedna starosti, tudi tistih, ki živijo samo v stanovanju.
Razlogi so precej podobni tistim, ki jih je slovenska država navajala še septembra. Britansko ministrstvo je ob uvedbi zapisalo, da bo obveznost povečala možnost vračanja izgubljenih in potepuških mačk njihovim lastnikom.
Še bolj povedna je uradna obrazložitev zakona. Britanska vlada je med cilji navedla več vrnjenih mačk, manj potepuških živali ter nižje stroške zavetišč, ker bo mogoče lastnike najti hitreje. Ocenila je celo približno 760.000 funtov neto koristi za reševalne centre v desetih letih.
Sama regulacija je bila oblikovana tudi po pripombah veterinarske stroke; meja za obvezno označitev je bila denimo s 16 tednov prestavljena na 20, da jo je lažje povezati s sterilizacijo.
Slovenska politika je šla v manj kot mesecu dni v drugo smer: od splošne obveznosti k čipiranju predvsem ob menjavi skrbnika.
V EU bo splošno čipiranje tako ali tako prišlo
Nova evropska uredba dolgoročno uvaja označevanje in registracijo vseh psov in mačk, tudi živali zasebnih skrbnikov. Slovenija lahko zaradi dolgih prehodnih rokov svojo splošno obveznost zdaj brez kršitve evropskega prava umakne. Za zasebne lastnike mačk evropska zahteva začne veljati šele leta 2041.
Rezultat je nekoliko nenavaden: Slovenija je splošno obveznost že uzakonila, zanjo porabila milijone, lastnike več kot leto dni pripravljala nanjo in tri mesece pred začetkom še pozivala k registraciji. Zdaj jo želi odpraviti, čeprav bo dolgoročna evropska ureditev državo vodila nazaj proti istemu cilju.
Kaj se je med septembrom in oktobrom spremenilo?
Država je sama še septembra trdila, da splošno čipiranje povečuje sledljivost in zmanjšuje število zapuščenih živali. V lastnih proračunskih dokumentih mu je pripisala tudi nižje stroške občin. Raziskave potrjujejo močno povezavo med mikročipom in možnostjo, da se izgubljena mačka vrne lastniku.
Oktobra ista država pravi, da je treba obveznost zaradi sorazmernosti, izvedljivosti in administrativnih obremenitev bistveno zožiti.
V objavljenih gradivih za zdaj ni odgovora, kaj se je v teh nekaj tednih spremenilo v oceni učinkov.
Na Svet24 smo ministrstvo zato vprašali, ali je pred spremembo izdelalo novo finančno analizo, ali še vedno velja njegova prejšnja ocena o zmanjšanju občinskih stroškov, koliko zakonito nečipiranih lastniških mačk pričakuje ter kako bodo zavetišča pri takšni živali ugotavljala skrbnika.
Vprašali smo tudi, kako bo nadzorovalo zasebne podaritve in kakšna so bila konkretna stališča posameznih strokovnih institucij v delovni skupini do odprave splošnega čipiranja.
Predlog je v javni obravnavi do 2. novembra.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
