Šircelj: Javne finance so zdrave, lahko razbremenimo plače
Proračunski prihodki rastejo na račun višje potrošnje in zaposlenosti, vlada pa pripravlja razbremenitev dela in za namen pokojnin ustanavlja demografski sklad.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V letu 2027 so načrtovani prihodki v višini približno 17 milijard evrov, odhodki pa bodo znašali 19,4 milijarde evrov. K petodstotni rasti davčnih prihodkov bo največ prispeval davek na dodano vrednost (DDV) s 6,6 milijarde evrov. Sledila bosta dohodnina z 2,5 milijarde in davek od dohodkov pravnih oseb z 2,1 milijarde evrov, je povedal minister za finance Andrej Šircelj.
Kot je poudaril, rast prihodkov ni posledica novih davkov, temveč tega, da ljudje delajo, podjetja uspešno poslujejo in potrošniki zaupajo. Višji prilivi iz DDV so neposredna posledica rasti potrošnje, dohodnina pa raste zaradi visoke zaposlenosti in rasti plač.
"Primež ustvarjajo predvsem prispevki za socialno varnost. Tako visoka obremenitev draži delo, znižuje neto plače in slabi spodbude za zaposlovanje," je dejal minister in dodal, da razbremenitve ne bodo financirali z novimi davki.
Državno premoženje bodo prenesli na demografski sklad iz katerega se bodo izključno financirale pokojnine
Za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema bo vlada ustanovila demografski sklad. Na ta sklad se bo preneslo državno premoženje, ustvarjeni dobički pa bodo namenski, in sicer izključno za financiranje pravic iz pokojninskega sistema.
Odhodki bodo v letu 2027 višji za 1,2 milijarde evrov v primerjavi s prvotnimi načrti. Šircelj je to pojasnil s tremi ključnimi razlogi: višjimi investicijami (predvsem v obrambo in kohezijo), obveznostmi že sprejetih zakonov (plačna reforma, pokojninska blagajna, dolgotrajna oskrba) ter višjimi stroški financiranja dolga.
Slovenija po ministrovih besedah ostaja varna država, kar potrjujejo tudi ocene bonitetnih agencij. Agencija Standard & Poor's državo ocenjuje z AA, Fitch z A+ in Moody's z AA. Finančni in bančni sistem po njegovi oceni ostajata stabilna.
Kljub ugodnim bonitetnim ocenam pa je minister izrazil zaskrbljenost nad rastočimi stroški financiranja zadolženosti. Odhodki za obresti se bodo po njegovih navedbah namreč že letos povzpeli na 899 milijonov evrov, prihodnje leto pa na 942 milijonov evrov.
Opozoril je, da so obresti v letu 2028 najhitreje rastoča večja postavka proračuna. Vsak evro za obresti po njegovih besedah pomeni evro manj, ki bi ga sicer lahko država namenila za šole, bolnišnice ali ceste.
Prednostne naloge: Varnost in naložbe
Proračuna po besedah ministra temeljita na varnosti in naložbah. V letu 2027 je za obrambo predvidenih 1,9 milijarde evrov, za pokojninsko blagajno pa ravno tako 1,9 milijarde evrov, kar je tretjino več kot letos. V letu 2028 se sredstva za pokojnine dvignejo na dve milijardi evrov.
Leto 2027 bo investicijsko naravnano, saj bodo naložbe države znašale 3,3 milijarde evrov oziroma 38 odstotkov več kot letos. Vlaganja bodo usmerjena v obrambo, železnice, ceste, okolje, obnovo po naravnih nesrečah in v znanost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.