Sindikati zbrali okoli 43.000 podpisov, Janša jim očita demagogijo
Sindikati so za referendum o interventnem zakonu zbrali okoli 43.000 podpisov. Državni zbor bo moral razpisati referendum.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sindikati so po neuradnih podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) od 1. septembra do 5. oktobra zbrali okoli 43.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Potrebnih 40.000 podpisov so zbrali že 12 dni pred iztekom roka, v državni zbor (DZ) pa naj bi jih vložili v petek.
Končna uradna številka bo predvidoma znana v sredo ali četrtek. DZ bo moral po vložitvi zadostnega števila podpisov referendum razpisati, njegov datum pa za zdaj še ni določen. Te dni se kot ena od možnosti omenja začetek decembra. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je ocenil, da je skupna akcija šestih sindikalnih central pokazala moč sindikalnega povezovanja. Po njegovih besedah pa se z uspešno zbranimi podpisi boj za ohranitev socialne države šele začenja.
»Pokazalo se je, da sindikalno gibanje ni nemočno in da solidarnost ni beseda iz preteklosti. Ko združimo ljudi okoli skupnega cilja, lahko kapital razpolaga z več denarja, politika z več oblastnimi vzvodi, toda na naši strani ostane nekaj, česar ni mogoče kupiti, in to so ljudje,« je poudaril.
Po njegovih besedah so sindikati dobili pomembno bitko, vendar »vojna za ohranitev socialne države še ni dobljena«, saj bo odločitev padla na referendumu.
Sindikati opozarjajo na financiranje javnih storitev
Sindikati interventnemu zakonu nasprotujejo, ker ga vidijo kot nevarnega za financiranje zdravstva, šolstva, socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe, kulture in drugih javnih storitev.
Volf je poudaril, da razvoja države po njihovem prepričanju ni mogoče meriti po tem, koliko se razbremeni najpremožnejše oziroma koliko privilegijev se zagotovi posameznim skupinam in s tem zmanjša prilive v skupne blagajne. Razvoj se po njegovih besedah kaže predvsem v tem, ali lahko ljudje dostojno živijo od svojega dela ter imajo dostop do zdravstva, kakovostnega javnega šolstva in varne starosti. Na referendumu se bo zato po oceni sindikatov odločalo tudi o prihodnji podobi socialne države.
Janša: Argumenti proti zakonu so demagogija
Premier Janez Janša je medtem ob predstavitvi predlaganih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v državnem zboru dejal, da interventni zakon opredeljuje smer politike njegove vlade.
»Z razvojnim zakonom bo sprejeta ali zavrnjena možnost, da se izboljšajo pogoji za podjetnost, zmanjšajo posamezne obremenitve in se več prostora prepusti delu in vlaganjem,« je povedal.
Nasprotnikom zakona je očital demagogijo, ki je po njegovih besedah »zakurjena tako, da gori do neba«. Med ukrepi, ki jih predvideva zakon, je izpostavil ugodnejše pogoje za normirane samostojne podjetnike, razvojno kapico pri prispevkih, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin ter nižji davek za določena osnovna živila in energente.
Janša je posebej izpostavil tudi energetsko draginjo. Po njegovih besedah bosta sprejetje ali zavrnitev zakona vplivala na manevrski prostor za zmanjševanje teh obremenitev. Ocenil je, da bo odločitev neposredno vplivala na življenje 1,5 milijona ljudi v Sloveniji.
Kdaj bo referendum, torej še ni znano. Interventni zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, podpise zanj pa so spomladi v DZ prispevali tudi poslanci SDS.
Sindikati interventnemu zakonu nasprotujejo predvsem zaradi bojazni glede njegovega vpliva na financiranje zdravstva, šolstva, socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe, kulture in drugih javnih storitev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
