Zakaj si želimo več, a ostajamo na mestu? Podzavestne blokade v praksi
Podzavestne blokade vplivajo na naše odločitve, vztrajnost. spremembe in celo vsoto na bančnem računu. Kako jih prepoznamo v vsakdanjem življenju?
V literaturi o osebni rasti se veliko govori o podzavestnih blokadah. Omenjajo se predvsem, ko je govora o ciljih, željah in uresničevanju naših osebnih potencialov. A medtem ko ta besedna zveza kroži v različnih pogovorih, na delavnicah in objavah na družbenih omrežjih, ostaja precej nejasno, kaj naj bi zares pomenila v resničnem življenju.
Razlog za to je, ker podzavestne blokade niso nekaj, kar bi sami pri sebi prepoznavali kot jasno oviro. Ne pojavijo se kot glasen “ne”. Ker se dogajajo v naši podzavesti, jih ne prepoznamo neposredno. Pokažejo se v našem odlašanju, nenadnem padcu energije, nemiru pred določeno odločitvijo, v našem notranjem dialogu, ki nam razlaga, zakaj zdaj res ni pravi trenutek …
In skoraj vedno se pojavijo tam, kjer bi se moralo nekaj premakniti.
Marsikdo med nami pozna frustracijo, ko si na primer želimo več finančne svobode, več skrbi zase, več poguma za spremembo …, a se vedno znova ustavimo tik pred zdajci. Ne na začetku, ko še sanjamo, ampak takrat, ko bi morali narediti konkreten korak.
To ni naključje. To so podzavestne blokade. Preverimo nekaj primerov, kako se kažejo v praksi.
PREBERITE TUDI:
Ko si več želimo, kot si upamo priznati
Ena najpogostejših situacij, kjer se pokažejo takšni notranji zavorni mehanizmi, je povezana z denarjem. Zelo pogosto se zgodi, da ne glede na to, koliko se trudimo, koliko znanja in izkušenj si pridobimo, ne zmoremo preseči določenega stanja na našem bančnem računu. Ko se približamo novi ravni, se vselej nekaj zaplete. Stranke odpadejo, odločitve se zavlečejo, pojavi se nenačrtovan strošek, pojavijo se dvomi, ki prej niso obstajali …
Na prvi pogled je videti, kot da gre za slabo organizacijo ali pomanjkanje samozavesti. A zelo pogosto je v ozadju naša podzavestna blokada. Lahko jih je tudi več, a najpogosteje gre za to, da nam v resnici denar ne pomeni le večjega udobja, ampak ga merimo tudi skozi to, da bomo z njim bolj izpostavljeni, imeli bomo več odgovornosti, še bolj se bomo primerjali z drugimi, drugi nas bodo ocenjevali in nas morda gledali po strani. Pogosto nas zavira tudi misel, da bi z večjo vsoto na bančnem računu presegli okolje iz katerega prihajamo, to pa zbuja tihi občutek krivde.
Če smo se skozi življenje naučili, da je varneje ne izstopati, potem rast za nas ne pomeni l
e cilja, ampak ga naša podzavest dojema tudi kot tveganje.
Zakaj skrb zase pogosto ne zdrži dolgo
Podobno se dogaja pri skrbi za telo. Veliko ljudi začne z vadbo, spremembo prehrane ali rutino zase z dobrim občutkom. Prvi dnevi so polni motivacije, kmalu pa malce pozabimo, smo morda preutrujeni ali pa je enostavno tisti dan vsega preveč.
Najpogosteje vzrok ni to, da ne bi imeli discipline, veliko bolj verjetno je, da taka skrb zase ni v naši notranji skladnosti. Če smo vajeni, da drugim dajemo prednost pred sabo, potem skrb zase pomeni, da bi morali spremeniti svojo vlogo. To pa lahko ogrozi našo identiteto, ki smo jo gradili leta in leta. Povsem možno je tudi, da se v naši podzavesti oglaša tihi glas, ki pravi, da če bomo zgledali bolje, bomo poželi tudi več pozornosti. Je to dovolj varno za nas?
Tik pred ciljem se marsikaj ustavi
Veliko nas tudi pozna vzorec, da ko nekaj pričnemo - lahko je to izobraževanje, kakšen projekt, morda celo poslovna pot, tik pred koncem odnehamo. Vse prej naredimo prav, le zadnjega koraka, ko bi bilo treba stopiti iz ozadja in pokazati rezultat, ne zmoremo in ne naredimo.
Morda se sprašujete, kako je to mogoče. Prej ste imeli toliko energije, čisto pred triumfom pa ne zmorete več še tisto malo, kar je potrebno za uspešen zaključek. Največkrat je kriva podzavestna blokada, ki v nas prevrtava scenarije, kaj se bo zgodilo, ko nekaj zares končamo. Ko nekaj ne bo več le naša varna fantazija, ampak bo postala realnost. Takrat se lahko začne ocenjevanje. In s tem se pri marsikom prebudi star občutek, da ko prideš do konca, morda kdo ne bo toliko vesel, kot bi moral biti in nas bo razočaral. Ali še huje – morda lahko koga razočaramo tudi sami.
Zato nekateri ljudje raje ostanejo tik pred ciljem. Tam je še vedno občutek potenciala. In potencial je varen. Realnost je bolj izpostavljena.
Želje, ki ostanejo v glavi
Ena od vsem zelo znanih stvari so tudi naše skrite želje. Potihoma sanjamo, da bi nekam odpotovali, morda naredili konkretno spremembo, nekateri sanjajo celo o novih začetkih. V mislih je vse jasno, a ko bi morali res nekaj narediti, na primer kupiti letalsko karto, tega ne naredimo. Najdemo sicer cel kup izgovorov, a v resnici ne gre zares za to, da bi nam manjkalo na primer denarja ali časa, ampak naše odločitve, da ostajamo na mestu, drži občutek, da bi s tem izgubili polni nadzor.
Za tiste, ki so se morali v življenju močno opirati na predvidljivost, je spontana odločitev lahko doživeta kot grožnja. Čeprav se v logični sliki zdi kot svoboda, to naša podzavest prepoznava kot tveganje. Logično se telo na to odzove, navzven pa je videti odlašanje, racionaliziranje in iskanje razlogov, zakaj sedaj še ni pravi čas.
Ideje brez odločitve
Podobno se dogaja pri realizaciji poslovnih idej. Marsikdo jih ima ogromno, čuti, da bi moral oditi na svojo pot, a vseeno ostaja v službi, ki ga ne izpolnjuje. Pri tem ne gre toliko za to, da ne bi verjeli vase. Gre bolj za to, da v trenutku, ko bi se za eno pot odločili, bi se druge zaprle. Ob tem bi lahko morda izbrali narobe, povsem mogoče je, da bi koga tudi razočarali ali si kje zaprli vrat. Vsi ti podzavestni monologi so za marsikoga težji od same službe in zato tam raje vztrajajo, pa čeprav se ne počutijo izpopolnjene.
Varnost ni vedno prijetna. Je pa znana.
Kaj torej so zares podzavestne blokade
Podzavestne blokade niso neka skrivnostna sila, ki bi nam želela nagajati. Gre za naše notranje mehanizme, ki smo jih razvili zato, da bi nas zaščitili pred zavrnitvijo, izpostavljenostjo, izgubo pripadnosti … Težava nastane, ko ti mehanizmi delujejo tudi takrat, ko bi si v resnici že lahko dovolili več. Ker se dogajajo v našem podzavestnem delovanju, jih tudi ne moremo zares prepoznati. Tako se največkrat pojavijo, ko je treba narediti kakšen konkreten korak.
Najbolj jasno nam o njihovem obstoju govorijo naša dejanja, še posebej tista, ki se ponavljajo. Navadno nas ustavijo prav v situacijah, kjer bi se morali pokazati, odločiti ali vztrajati.
Kaj pomaga, ko vemo, da je to blokada
Ko spoznamo, da nas zaustavlja neka podzavestna blokada, je ključno, da se zaradi tega ne obtožujemo. Blokade se namreč hranijo s sramom. Ko si rečemo “spet sem luzer”, se telo še bolj zategne, ker dobi potrditev, da je nevarno poskusiti. V resnici imamo podzavestne blokade vsi, razlika med nami je predvsem v tem, kako se z njimi znamo soočati.
Prvi korak je, da začnemo z majhnimi dejanji delati spremembe naprej, zato da naše telo dobi konkretno informacijo o tem, da smo varni. Če tako želimo izboljšati telesno kondicijo, najprej začnemo z 10 minutami hitre hoje in ne s pol ure teka. Če gre za denar, si ne zastavimo preveč ambicioznega cilja že od samega začetka, ko je na primer »zaslužil bom dvakrat več kot sedaj«, ampak se najprej pogajajmo za 10 % zvišanje plače. Podobno tudi v drugih primerih – ključni so majhni koraki in ne preveč hitre akcije, ki jih naš živčni sistem ne prenese.
Zelo koristno je tudi, da si poiščemo realno podporo, ki ima konkretno strukturo. Mentorji, coachi ali le dober prijatelj, ki nam bo pomagal, da se bomo držali rokov in ostalih pogovorov in mu bomo hkrati tudi lahko zaupali, če bomo prepoznali, da je kje podzavestna blokada še vedno močnejša od nas.
Na koncu pa je pomembno še, da si priznamo, da napredek ni vedno linearen. Zelo veliko je že, če začnemo opažati, kje se ustavimo. Priznajmo si, da je že samo to pomemben premik, saj smo se prej ustavljali avtomatsko. Sedaj se tudi lahko začnemo spraševati, kje smo se morali naučiti, da je varneje ostati enaki. In potem se cilj ne premika več samo po seznamu opravil. Premika se po korakih, ki so dovolj majhni, da jih živčni sistem prenese, in dovolj resnični, da se počasi začne spreminjati zgodba o tem, kdo smo.
E-novice · Novice
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
