Kako se ljubezen v odnosu spremeni v odpor in prezir
Ko partnerjeva prisotnost ne pomirja več, temveč v nas sproža napetost in jezo, morda celo odpor in prezir. Kaj se zgodi v odnosu, da pride do tega preloma?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Na začetku hodimo po oblakih. Zaljubljeni smo do ušes in naše misli se ves čas vrtijo okoli našega ljubljenega oziroma ljubljene. Niti pomislimo ne, da bi se to lahko kdaj sesulo. Razmišljamo o skupni prihodnosti, o tem, kako bi si lahko ustvarila dom, ki bo varen.
Ko se to zgodi, pa se odločimo še za večji korak – za družino. Občutek povezanosti se še okrepi, postanemo družina. Odločitev o otrocih ni nikoli lahkotna ali romantična, temveč zelo resnična. Povezana je z odgovornostjo, vzdržljivostjo in zaupanjem, zato takih odločitev ne sprejmemo kar mimogrede. V to novo življenjsko zgodbo se navadno spustimo le, če verjamemo, da bo odnos zdržal tudi težke dni, ne le lepih.
Ko se ne oddaljimo, ampak se v nas začne nabirati odpor
Nato pa leta tečejo, obveznosti se vrstijo, življenje se nabira. Ob vsem tem se občutki povezanosti začnejo spreminjati. Ne sunkovito, temveč počasi, skoraj neopazno. Pogovori začnejo izgubljati globino. Vse več je utrujenosti, vse manj si zares vzamemo časa za bližino. In tako se nekje v tem procesu začne kazati nekaj, kar preseneti tudi nas same.
PREBERITE TUDI:
Partnerja kar naenkrat ne doživljamo več kot nekoga, ob katerem bi se umirili. Njegova prisotnost nas začne obremenjevati. Moti nas način, kako govori, kako reagira, kako se zapira vase ali pritiska. V telesu se pojavi napetost, ki si je ne znamo povsem razložiti. In ta občutek ni več podoben oddaljenosti, temveč že bolj spominja na odpor.
Oddaljitev in odpor nista isto
Ko se življenje dveh osredotoči predvsem na krmarjenje vsakodnevnih opravil, se iskra zelo pogosto ugasne in par se počasi začne ohlajati. Povezava še vedno obstaja, a vsak hodi bolj po svoje, bližina je vedno bolj razrahljana, drug drugemu začenjata postajati vse bolj tuja. To je boleče in pogosto žalostno, a v takem odnosu ni napetosti in ostrine. Bolj gre za občutek, da se je odnos izpel in da nima več prave energije. Namesto ljubimca postaneta sostanovalca, kolega, v najboljšem primeru prijatelja.
Obstaja pa tudi druga »kategorija« čustev, ki ni več tako zelo prijazna. Marsikdo do svojega partnerja začuti konkreten odpor, lahko ga začne prezirati, vse skupaj pa podžigata razočaranje in jeza. V takih odnosih se ne izgubi le povezanost, temveč je prisotna tudi močna ranjenost. Ta izhaja iz tega, da so bile meje prevečkrat prestopljene ali pa je prizadeti del para predolgo prenašal nekaj, kar ni bilo v skladu z njegovimi vrednotami.
Kdaj odnos začne tiho škodovati
Kaj lahko povzroči tako spremembo? Kaj je tisto, kar sproži, da osebo, ki smo ji nekoč zaupali svojo prihodnost, začnemo že skoraj sovražiti? Včasih gre za zelo očitne sprožilce. Če nad nami nekdo izvaja fizično ali psihično nasilje, se naša čustva zelo hitro obrnejo. Jasno škodo povzroča tudi alkohol, s katerim pridejo nepredvidljivost, strah in stalna pripravljenost na to, kaj bo danes. V zelo logično zamero vodi tudi varanje, ki razbije osnovni občutek varnosti in pusti za sabo občutek zamenljivosti.
Pogosto pa je škoda bolj tiha in skrita v vsakdanu. Partner, ki ne prevzema odgovornosti in se umika, ko je treba nositi težo družinskih obveznosti. Ki pusti, da vse – dom, otroci, organizacija življenja – počasi zdrsne na ramena drugega. Ali pa finančna dinamika, v kateri se nekdo navadi živeti preko meja, medtem ko drugi nosi posledice.
V takih odnosih odpor ni pretiravanje, temveč zelo logičen odziv, ki se počasi gradi v naši notranjosti. Je posledica dolgotrajnega izčrpavanja.
Me je sploh kdaj imel/a rad/a – ali me je samo izkoristil/a?
Ko pride do te točke, se skoraj vedno pojavi vprašanje, ki zaboli globlje kot vsa druga. Ali me je sploh kdaj imel/a rad/a? Ali sem bil/a zanj oziroma zanjo le priročna, uporabna, tiha rešitev njegovih ali njenih težav?
S tem vprašanjem se pravzaprav ne sprašujemo o svojem partnerju, temveč si ga postavljamo zato, da bi si rešili lastno dostojanstvo. Misel, da je bilo vse le laž, namreč boli skoraj bolj kot spoznanje, da nekdo ni znal drugače.
Pogosto resnica ni ne eno ne drugo. Najverjetneje so bila čustva na začetku močna na obeh straneh, vendar je imel partner zelo omejen način, kako jih je znal živeti tudi na dolgi rok. Njegova bližina je bila resnična, dokler odnos ni začel zahtevati več kot le občutkov. Dokler ni bilo treba prevzeti odgovornosti, se prilagajati, videti tudi drugega. Ko je prišel čas za to, se je začel umikati, zapirati ali prelagati breme. In prav ta ponavljajoča se ravnanja sčasoma zelo ranijo tistega, ki ostaja in nosi odnos naprej.
Vprašanje zato ni, ali je bila ljubezen kdaj prisotna, temveč ali je bil odnos sploh sposoben obstajati brez škode.
Kako je mogoče, da tega nismo videli prej
Skoraj vedno se pojavi še eno, zelo kruto vprašanje. Kako tega nisem opazil/a prej? Kako sem lahko izbral/a ravno takega človeka?
To vprašanje pogosto nosi več sramu kot resnice. Veliko vzorcev se namreč ne pokaže na začetku, temveč šele takrat, ko odnos postane resničen. Ko pridejo pritiski in ko romantiko zamenja vsakdan. Otroci. Odgovornost. Utrujenost.
Na začetku ni pravih preizkušenj. Veliko ljudi zna biti pozornih, toplih in prisotnih, dokler odnos ne zahteva, da se resnično soočijo s sabo. Izbira napačnega človeka zato ne pomeni, da smo bili slepi ali naivni. Pomeni, da nismo mogli vedeti, kako se bo nekdo vedel, ko bo odnos zahteval več kot le čustva.
Zakaj se iz bolečine rodi prezir
Ko nekdo dolgo časa živi v odnosu, ki ga izčrpava, se v njem začne nabirati jeza. Ko nima možnosti, da bi lahko varno povedal, kaj boli, se telo začne braniti. Bližina postane nevarna, odpor pa način, kako se zaščitimo.
V tem smislu sovraštvo ni nasprotje ljubezni. Je znak, da je bilo nekoč veliko vloženega in da je bilo to predolgo spregledano.
Kaj nam ta občutek v resnici sporoča
S tem prispevkom nismo želeli ponuditi odgovorov na tiha vprašanja – ostati ali oditi. To se boste morali odločiti sami. Morda pa vam bo pri odločanju pomagalo prav razumevanje razlike med oddaljevanjem in škodo. Med naveličanostjo in ranjenostjo.
Včasih že to, da si upamo to razliko poimenovati, prinese olajšanje. In včasih je prav jasnost prvi občutek varnosti, ki ga v odnosu že dolgo ni bilo.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
