Kamera vas lahko kaznuje, čeprav niste predolgo parkirali
Avtomatske kamere naj bi preprečevale napake pri parkiranju, a ena sama spregledana registracija lahko voznika spremeni v »kršitelja«. To je na lastni koži občutil britanski novinar.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kamere na parkiriščih naj bi bile preprost in zanesljiv način nadzora. Ko avtomobil zapelje na parkirišče, sistem prebere registrsko tablico, ob odhodu jo prebere še enkrat, računalnik pa izračuna čas, ki ga je vozilo preživelo na parkirnem mestu. Če je dovoljen čas prekoračen, lahko sledi obvestilo o plačilu oziroma kazen.
Toda kaj se zgodi, če kamera enega od dogodkov ne zabeleži?
Prav to se je zgodilo britanskemu novinarju Jamesu Aitchisonu, ki je zaradi napake sistema za samodejno prepoznavanje registrskih tablic, dvakrat dobil napačno obvestilo o prekoračitvi dovoljenega časa parkiranja.
Aitchison je partnerico pogosto peljal do železniške postaje. Na parkirišče je zapeljal, jo odložil in odpeljal. Pozneje se je na isto parkirišče vrnil, jo prevzel in ponovno odpeljal.
Vsak obisk je trajal le nekaj minut, sistem pa je oba obiska dvakrat združil v enega.
Kamere so »pozabile«, da je odpeljal
Pri dveh ločenih obiskih bi moral sistem zabeležiti štiri dogodke: prvi prihod, prvi odhod, drugi prihod in drugi odhod.
Toda če kamera spregleda prvi odhod in poznejši prihod, računalnik vidi le prvi vstop in zadnji izstop. Zanj je videti, kot da je avtomobil ves čas ostal na parkirišču.
V Veliki Britaniji za takšno napako uporabljajo izraz »double dipping«. Gre za primer, ko sistem dva ločena parkirna obdobja napačno obravnava kot eno samo.
In Aitchison ni imel te težave zgolj enkrat. V samo treh mesecih je prejel dve obvestili o prekoračitvi dovoljenega časa. Sistem je namreč trdil, da je njegov avtomobil na parkirišču ostal več ur, čeprav je bil vmes drugje.
Za preostanek zgodbe je poskrbela programska oprema.
Če manjka ena fotografija, se lahko vse spremeni
Predstavljajte si, da na parkirišče pripeljete ob 9. uri in ga zapustite ob 9.30. Ob 16. uri se vrnete in odpeljete ob 16.30.
V resnici ste bili tam dvakrat po pol ure. Skupni čas: ena ura. Če sistem pravilno zabeleži vse štiri dogodke, težav ni. Če pa ne zabeleži odhoda ob 9.30 in ponovnega prihoda ob 16. uri, ostaneta samo dve fotografiji – vstop ob 9. uri in izstop ob 16.30. Računalnik lahko zato sklepa, da je bil avtomobil na parkirišču sedem ur in pol.
Če je dovoljen čas parkiranja krajši, lahko sistem samodejno sproži postopek za izterjavo oziroma izda obvestilo o prekoračitvi.
97 odstotkov se sliši veliko, a ...
Na problem je opozorila tudi britanska potrošniška organizacija Which?, ki je raziskovala napake pri avtomatiziranem nadzoru parkirišč.
V svoji preiskavi navaja tudi oceno nekdanjega britanskega komisarja za biometrijo in nadzorne kamere Frasera Sampsona, da lahko sistemi ANPR dosegajo približno 97-odstotno natančnost.
Na prvi pogled je to zelo visok delež. Toda pri sistemu, ki vsak dan obdela ogromno število registrskih oznak, lahko že nekaj odstotkov napak pomeni zelo veliko število napačnih zaznav.
To seveda še ne pomeni, da je vsaka kazen, ki temelji na sistemu ANPR, napačna. Parkirišča imajo lahko dodatne kontrole, kakovost kamer in programska oprema pa se razlikujejo. A primer kaže, da avtomatiziran sistem ni nezmotljiv.
Poleg »double dippinga« je pojavljajo tudi druge težave: napačno prebrane registrske tablice, primere kloniranih registracij in celo situacije, ko je kamera vozilo zaznala, čeprav je to zgolj peljalo mimo parkirišča.
Voznik je moral dokazovati, da ga ni bilo
Najbolj nenavaden del Aitchisonove zgodbe pa je sledil šele po prejemu obvestil.
Čeprav je avtomatizirani sistem trdil, da je bil njegov avtomobil več ur na parkirišču, je moral voznik sam dokazovati, da to ni mogoče. Pri tem mu je pomagal mobilni telefon. Aitchison je preveril podatke o lokaciji in ugotovil, da je telefon v času, ko naj bi bil avtomobil po podatkih parkirišča še vedno tam, beležil njegovo prisotnost drugje. Uporabil je tudi druge dokaze z natančnimi časovnimi oznakami in se pritožil na obe obvestili.
Uspešno, saj so obe kazni razveljavili.
Njegov primer tako kaže na nekoliko nenavadno stran avtomatizacije. Sistem je imel fotografijo njegovega avtomobila ob prvem prihodu. Imel je tudi fotografijo ob zadnjem odhodu. Manjkali pa sta prav dve fotografiji, ki bi pokazali, da je voznik parkirišče vmes zapustil in se nanj pozneje vrnil.
Kaj storiti, če dobite podobno obvestilo?
Za voznika je pomembno predvsem to, da obvestila ne ignorira, če ve, da podatki niso pravilni.
Če ste istega dne parkirišče obiskali dvakrat, preverite, ali sistem prikazuje zgolj prvi prihod in zadnji odhod. Nato poskusite zbrati dokaze, ki kažejo, kje ste bili v vmesnem času.
To so lahko podatki o lokaciji telefona, račun iz trgovine z natančnim časom, vozovnica za vlak, potrdilo o plačilu, posnetki drugih nadzornih kamer ali drugi dokumenti.
Njegov primer je tudi opomnik, da fotografija registrske tablice sama po sebi še ne pove celotne zgodbe. Kamera je namreč videla njegov prihod in zadnji odhod. Ni pa videla tistega, kar je bilo med njima – da je avtomobil parkirišče vmes že zapustil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
