Arhiv Štajerskega Tednika

Meni, da gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov, zato posploševanja ter odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih, milejših ukrepov niso na mestu. Izpostavila je, da je merjenje mogoče opraviti tako rekoč brez trajne obdelave osebnih podatkov, kar je zasebnosti bistveno bolj prijazno.

Pravne podlage ni

Informacijska pooblaščenka je ponovila opozorilo, da za obvezno in vsesplošno merjenje temperature na način, da pride do obdelave osebnih podatkov, ni pravne podlage. »Delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot so na primer vzgojno-izobraževalne ustanove, glede na določbe veljavne delovnopravne in druge zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, otrok ali drugih oseb, med katere spadajo tudi podatki o telesni temperaturi,« je pojasnila Prelesnikova. Za takšno obdelavo podatkov mora imeti delodajalec ali druga organizacija pravno podlago, pri tem pa veljajo tudi vse druge določbe splošne uredbe o varstvu podatkov.

V rokah medicinske stroke

Prelesnikova je poudarila, da mora o potrebnosti in smiselnosti tega ukrepa vedno presojati medicinska stroka; in sicer mora pri presoji upoštevati veljavne predpise ter zasledovati načelo sorazmernosti. »Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi, kot je denimo podpis izjave. Če se na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika, ter brez prekomerne obdelave osebnih podatkov,« je dodala.

Preberite več v Štajerskem Tedniku