Arhiv Štajerskega Tednika

Eden od glavnih zaključkov avtorjev študije Mojce M. Plesničar, Marka Drobnjaka in Katje Filipčič je, da vpliva pandemije in ukrepov zoper njo ne bodo čutili le zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo. Posledice so namreč že zaznavne tudi na področju kriminalitete, še več pa jih po njihovem mnenju lahko pričakujemo v prihodnje, tudi ob zajezitvi pandemije in pričakovanem sproščanju ukrepov.

Porast koronakriminalitete

Kriminalna dejanja so neizbežna v vsaki družbi, njihova pogostnost in vrste pa so odvisne od številnih dejavnikov, tudi od vsakokratnih socialnih okoliščin in družbenih razmer. Glede na spremenjene razmere v času pandemije covid-19 kriminologi po vsem svetu ocenjujejo, da je in bo tako v strukturi kot obsegu kriminalitete prišlo do pomembnih sprememb. Rdeča nit teh napovedi je v dejstvu, da se zaradi trenutnih razmer krepijo dejavniki, ki spodbujajo nekatere vrste kaznivih dejanj, po drugi strani pa onemogočajo tiste, ki so nujni za druge oblike kriminalitete. Logičen je porast tako imenovane koronakriminalitete, torej dejanj, katerih skupni imenovalec je izkoriščanje pandemije in trenutnih okoliščin. »Gre predvsem za razne oblike goljufij pri nabavljanju, ponarejanju in tihotapljenju zaščitne opreme, velikokrat v povezavi z organiziranim kriminalom, o zlorabah pri uveljavljanju raznih oblik pomoči, ki so na voljo v tem času, na primer zlorabe delodajalcev pri ukrepih, namenjenih varovanju delovnih mest. Poleg teh v skupino s povečanim tveganjem sodi tudi nasilje v družini, za katerega so dejavniki tveganja povečani že zaradi izrazito povečanega časa, ki ga družina preživi skupaj, ter omejenih možnosti za umik žrtev ali storilca,« navajajo avtorji študije.

Generalno varljivo manj kaznivih dejanj

Preberite več v Štajerskem Tedniku